Jun 26, 2023
V soboto, 17. 6., smo se z učenci, ki sodelujejo pri pevskem zboru ter izbirnih predmetih Nemščina, Filmska vzgoja in Radio, odpravili na ekskurzijo v Avstrijo. Ogledali smo si mesto Gmünd, ki je že lata 1346 dobilo mestne pravice. Obiskali smo zasebni muzej Porsche, kjer so med letoma 1944 in 1950 izdelali prva vozila Porsche. Naslednja postaja je bil glasbeni muzej Pankratium, kjer smo preko interaktivnih postaj občutili prepletenost glasbe, likovne umetnosti in naravoslovnih znanosti. Sledil je ogled mesta Celovec, zgodovinskega, kulturnega in političnega središča Slovencev na Koroškem ter ogled Minimundusa, kjer so v merilu 1 : 25 predstavljene najlepše zgradbe iz štiridesetih držav. Pot domov smo si popestrili s kvizom o znamenitostih, ki smo jih obiskali ter prepevanjem in karaokami.
Martina Kalita
Jun 26, 2023
V sredo, 14. 6., smo skupaj z osmimi razredi odkrivali naravne, kulturne, zgodovinske in turistične lepote Notranjske. Pot nas je peljala v Notranjski regijski park, kjer smo se v Rakovem Škocjanu sprehodili čez Veliki in Mali naravni most. Nato smo se ustavili ob presihajočem Cerkniškem jezeru, kjer smo v Centru za obiskovalce na interaktiven način odkrivali pokrajino, oblikovano s kraškimi pojavi. Naslednja znamenitost je bila grad Snežnik, eden od dveh slovenskih gradov, kjer so ohranjeni avtentični prostori in oprema iz 19. stoletja. Kulturni dan smo zaključili z obiskom Križne jame, svetovno znane kraške vodne jame s številnimi podzemnimi jezeri, sigastimi pregradami, najdiščem kosti jamskih medvedov ter pestrostjo podzemnega živalskega sveta.
Martina Kalita
Jun 10, 2023
Bohinjci se vedno radi odpravimo skozi tunel na Primorsko. Prav nič drugače ni bilo na dan Evrope, ko smo se petošolci odpravili v Novo Gorico. Poleg cvetočega okolja smo si z veseljem ogledali samostan Kostanjevica pod vodstvom kustosinje Mirjam. Stežka smo se odšli iz objema vrtnic mimo aleje spomenikov do trga Evrope in nazaj domov.
Martina M. Sabalić
Jun 5, 2023
Zadnji teden marca je na OŠ Franceta Prešerna v Kranju potekalo regijsko tekmovanje v znanju kemije. V devetem razredu prag za uvrstitev na regijsko tekmovanje ni bil visok. Mi smo se tega veselili, saj se je kar 8 devetošolcem uspelo uvrstiti na tekmovanje. To so bili Alina Svoljšak, Izidor Čemažar, Julija Jeklar, Klemen Sitar iz 9. a in Anja Režek, Zala Medja, Brina Markelj, Adam Žerovc iz 9. b. Tam pa smo naleteli na prezahtevne naloge, zato je le Alini uspelo doseči bronasto Preglovo priznanje.
Iz osmega razreda pa so se na regijsko uvrstili 4 učenci. To so bili: Voranc Markič, Tomaž Cvetek, Lev Krkoč iz 8. a in Eva Colja Obiako iz 8. b. Voranc, Tomaž in Eva so osvojili bronasto Preglovo priznanje. Državnega tekmovanja, ki bilo v maju na FKKT v Ljubljani sta se udeležila Voranc in Tomaž, ker sta na regijskem tekmovanju dosegla visoko uvrstitev. Na državnem tekmovanju pa sta oba dosegla srebrno Preglovo priznanje.
Iskrene čestitke vsem tekmovalcem mentorica Urška Beznik
Maj 30, 2023
Projektna aktivnost – sledenje na delu – je potekalo na šoli Barbaros v Turčiji. Šola se nahaja v kraju Golcuk v okrožju Koaceli blizu mesta Izmit. V enem od prejšnjih projektov smo na mobilnosti spoznali udeleženko iz Direktorata za šolstvo v tem okrožju, ki je tej šoli predlagala, da se predstavniki udeležijo sledenja na delu pri nas na šoli. Ob dogovarjanju za program smo se medsebojno spoznavali in ker smo tudi mi pisali vlogo, smo tudi mi njih vprašali, če lahko pridemo k njim na aktivnost sledenja na delu. Privolili so in seznanili smo jih z našo projektno idejo ter sestavili učni sporazum.
Skozi program smo spoznali njihovo šolo. Šola Barbaros je osnovna šola, do četrtega razreda in vključuje tudi vrtec. Učencev je okrog 1000, strokovnega osebja več kot 30, poleg tega pa še pet »služabnic«, ki skrbijo za čistočo, pomoč pri razdeljevanju hrane in pomagajo pri drugih dodeljenih opravkih. Ravnatelj ima dva pomočnika. Šola obsega dve večji stavbi, spredaj je veliko dvorišče, za šolo pa šolski zeliščni vrt. Šolski okoliš je gosto naseljen, večina učencev prihaja v šolo peš, zato po opravljenem pouku ni čakanja na avtobuse ali na druge aktivnosti. Pouk se pričenja okrog devetih, šolska ura traja 40 minut, odmor pa 15. V času odmora gredo učenci praviloma ven, se družijo, delno so vodeni s strani učiteljic, ki učence vodijo v priložnostnih družabnih igrah. Telovadnice nimajo. Razgibajo se na velikem dvorišču, ob slabem vremenu pa v učilnicah. V popoldanskem času so nam prikazali institute, ki jih učenci lahko obiskujejo in sicer Center za nadarjene v Izmitu. Po njihovih kriterijih je nadarjenih, ki so do obiskovanja tega centra upravičenih manj, kot je pri nas evidentiranih nadarjenih. Tudi identifikacija poteka malo drugače. Oni govorijo o splošno nadarjenih, nadarjenih za glasbo in nadarjenih za umetnost. Taki centri so povsod po Turčiji, ta v Izmitu slovi kot dober, saj ima že dolgoletno tradicijo. Učitelji, ki tam poučujejo, so predhodno opravili posebni dodatni izpit za to delo.
Blizu šole Barbaros pa je še en center – »Science and Art center« -, ki pa ga po pouku lahko obiskujejo vsi učenci. Tam imajo na voljo učitelje za različne dejavnosti. Dejavnosti so bogato obiskane, včasih se učencem pridruži tudi njihova učiteljica razredničarka. Obiskali smo tudi muzeje v bližini, kamor vodijo tudi njihove otroke. V bližini šole je bil to Kaligrafski muzej, v Izmitu arheološki muzej in muzej izdelave papirja, ki je največji tovrstni muzej na svetu. Prej je bila to tovarna papirja.
V šoli smo prisostvovali pri različnih urah pouka. Ura učenja branja je vsebovala pogovor o prebrani knjigi. Učenci so odgovarjali samozavestno, počakali so na vrsto. Vsebina knjige se je navezovala na sprejemanje drugačnosti in učiteljica se je navezala na sprejemanje in odnos do Sircev in drugih migrantov, ki jih je na tej šoli precej. Zanimiv je bil prikaz načina integriranja Sircev in drugih učencev, imajo učiteljico, ki jih uči jezika in ob določenem znanju se potem vključijo v ustrezni razred. Imajo tudi predmet, v sklopu katerega učitelj sam vključuje vsebine po njegovem izboru in njegovih zmožnostih. To so dodatne računalniške vsebine, miselne igre, ročne spretnosti in npr. priprave za proslave in slovesnosti. Mi smo bili tam ravno v času praznovanja mladosti, praznik (25. maj) je uvedel njihov voditelj Ata Turk. Na praznični dan so sicer prosti, proslava pa je bila v tednu, ko smo bili mi tam.
Dvakrat na leto se kolektiv druži ob večerji in takrat povabijo tudi upokojene delavce. Eno od srečanj je potekalo v času našega obiska. Povabili so tudi nas, kraj tega srečanja je bil malo oddaljen od naselja Golcuk, peljali smo se ven iz gosto naseljenega kraja do podeželja, kjer je bilo za tako slovesno priložnost lepše okolje.
Besedilo: Urška Repinc
Fotografije: Robert Jensterle
Maj 30, 2023
V petek, 26. 5. 2023, so imeli učenci devetih razredov še predzadnji športni dan, preden nas bodo čez dobra dva tedna zapustili. Tema je bila tokrat kolesarjenje oziroma spoznavanje možnosti, ki jih Bohinj za ta lep šport ponuja. Učitelja športa sta skrbno izbrala dve destinaciji – ena je bila bolj primerna za začetnike in tiste malo slabše kondicijsko pripravljene, druga pa je bila tako imenovana kraljevska.
Na Voje, vse do zatrepa doline, kjer se bohoti mogočni Slap Voje, nas od osnovne šole sprva vodi kolesarska pot, v Stari Fužini pa se moramo priključiti na cesto, ki pelje mimo parkirišča na Vorančkojci vse do koče na Vojah. Cesta ni preveč prometna, bolj strmo pa se vzpne le na nekaj krajših delih. Vsega skupaj se je v eno smer nabralo 13 kilometrov in 340 višinskih metrov.
Ob imenu Zajamniki vsak pomisli na lepo razglednico idiličnih stanov, ki jih v ozadju varujejo prekrasni vršaci naših Julijcev. Ta misel se kar hitro spremeni, ko v isti stavek dodamo še kolo. Vsak »Bohinc« namreč pozna cesto na Uskovnico in še malo naprej, ki v svojih 20 kilometrih premaga slabega tisočaka višine. Za to varianto se je odločilo 16 pogumnih fantov, ki so višince premagovali, kot da jih sploh ne bi bilo. Ker je vedno potrebno nekje začeti, so organizirali tudi prvo tradicionalno dirko Praprotnica – Zajamniki, ki jo je dobil Jure Kralj, pred Mihom Gašperinom, tretji pa je na Zajamnike prisopihal Matej Kalita.
Za kolesarjenje smo imeli idealno sončno vreme, samo pot pa tako ali tako pred hudo pripeko varujejo krošnje dreves. Doma smo bili ravno pravi čas, da smo si lahko ogledali kraljevsko etapo italijanskega Gira, ki je imel ta dan cilj v okolici dolomitskih lepotic Treh Cin.
Avtor besedila in fotografij: Nejc Pogačnik
