Jun 26, 2023
V sklopu programa Erasmus+ (sledenje na delu) smo bili od 18. do 21. 6. gostje na različnih šolah v Feuchtwangnu na Bavarskem. Koordinatorka programa nas je povezala z odgovornimi na osnovni šoli in gimnaziji, ti pa so nam omogočili prisostvovanje pri različnih urah pouka ter obisk šolskih prostorov. Preko srečanj, pogovorov s strokovnimi delavci, smo spoznavali njihov izobraževalni sistem, način dela pri inkluziji nadarjenih, učencev priseljencev ter učencev z učnimi težavami, učno okolje, didaktične pripomočke in težave s katerimi se srečujejo.
Nemški izobraževalni sistem je v vsaki zvezni državi drugačen, obstaja pa nekaj skupnih točk: osnovno šolo obiskujejo učenci od 6. do 10. leta. Ob koncu šolanja se učitelji in starši glede na otrokovo uspešnost odločijo, katera srednja šola je primerna za posameznega učenca. Srednja šola je namenjena učencem od 5. do 13. razreda. Učenci izbirajo med več možnostmi: Hauptschule, Realschule in Gymnasium. Nadaljnje šolanje izbirajo glede na zaključno spričevalo.
Osnovna šola je bila zgrajena pred enim letom, je zelo prostorna, notranje stene so večinoma steklene. Veliko prostorov je namenjenih učencem za različne projekte, ustvarjanje, srečevanje. Še posebej nas je navdušila glasbena soba, kjer imajo učenci na razpolago veliko različnih inštrumentov, ki se jih učijo v sklopu šole, različni šolski ansambli tu vadijo za svoje nastope, učijo se različnih plesnih koreografij. Od 1. razreda naprej imajo tehnični pouk v sodobno opremljeni tehnični učilnici ter ustvarjalni pouk, ročna dela, kjer delajo z različnimi materiali. Imajo tudi poseben prostor z odrom, namenjen različnim predstavam, nastopom.
Na osnovni šoli dajejo velik poudarek skrbi za telesno in duševno zdravje vsakega učenca, sodelovanju, spoštovanju, samostojnemu delu učencev ter glasbi. Pri pouku smo lahko opazovali učence, ki so pozorno poslušali navodilo, potem pa celo uro samostojno delali nalogo, razdeljeno na več delov, ki je vključevala tudi gibanje po razredu, sodelovanje. Malico učenci prinesejo od doma, opazili smo, da je vsebovala veliko sadja in zelenjave. Učenci imajo dva daljša odmora (20 in 15 min), v tem času so zunaj na dvorišču, v primeru dežja pa na šolskih hodnikih, kjer imajo možnost sprostitve (namizni nogomet, družabne igre …), v čitalnici, v prostoru za meditacijo, molitev.
Tako osnovna kot srednja šola sta »podeželski« šoli, obiskujejo ju predvsem učenci, ki se pripeljejo iz okoliških vasi. V tem okolju je velika vrednota družina, zato gre večina učencev takoj po pouku domov, kjer z domačimi kosijo in skupaj preživljajo popoldneve. Veliko staršev je zaposlenih za polovični delovni čas.
Tudi gimnazija ima sodobno opremljene učilnice. Učenci v 7. razredu izberejo ali naravoslovno ali jezikovno smer. Tisti, ki izberejo jezikovno smer, se poleg dveh obveznih tujih jezikov učijo še tretji tuj jezik, na naravoslovni smeri pa imajo več ur naravoslovnih predmetov. Nadarjenim učencem so v popoldanskem času ponujene dodatne vsebine, ki jih lahko poglabljajo na seminarjih, projektih, delavnicah, učencem s težavami pa se nudi pomoč svetovalne službe. Tudi v Feuchtwangnu se tako kot drugod po Nemčiji soočajo z velikim pomanjkanjem učiteljev, nimajo pa toliko težav z integracijo učencev priseljencev, saj so ti vključeni večinoma v mestno šolo.
Bili smo pri pouku tujih jezikov ter geografije, kjer smo učencem predstavili Slovenijo, Bohinj in našo šolo ter jih naučili nekaj slovenskih besed.
Urška Repinc, Urša Rožič, Martina Kalita
Jun 26, 2023
V sklopu projekta Erasmus+ »Obogatimo naše delo« je med 20. in 28. 5. 2023 potekala tudi mobilnost na Islandiji – izobraževanje znotraj programa »Outdoor education« z naslovom »Sustainable education activities for health and environmental awareness.«
V sklopu mobilnosti smo udeleženci iz 10 različnih evropskih držav opravili številne in raznolike aktivnosti.
Seznanili smo se z načini trajnostnih izobraževalnih dejavnosti, ki podpirajo skrb za zdravje in varovanje okolja: poudarek na gibanju v naravi, trajnostni porabi naravnih virov npr. energije, vode pri pridelovanju lokalne hrane. Obiskali smo rastlinjak, kjer vse leto gojijo paradižnike kljub hladnemu podnebju v severnih geografskih širinah, ter si ogledali vasice, kjer je gospodarska dejavnost povezana z živinorejo in ribolovom.
Seznanili smo se z načinom vodenja skupine v naravi – zunaj učilnice, ki so značilne za Islandijo: upoštevanje opozoril za varno hojo in varovanje narave, opozoril za upoštevanje aktualnih naravnih dejavnikov (aktivnega vulkanskega dogajanja in še sveže lave, močnega vetra, visokih valov, slabe vidljivosti …).
Obiskali smo muzeje in galerije, kjer smo si ogledali sodoben način predstavitve naravnih pojavov in geoloških procesov na Islandiji, ki so odlična učilnica in priprava za kasnejše opazovanje v naravi. V fotografiji, 3D predstavitvah, tematskih sobah in z digitalno podporo so prikazani delovanje vulkanov, gejzirjev, ledenikov, premikanje tektonskih plošč, severni sij …
Poslušali smo predstavitev o Gozdnih šolah (načinu formalnega izobraževanja, ki na poseben način podpira učenje v naravi in ga poznamo tudi v Sloveniji) in tabornikih/skavtih (neformalno izobraževanje, povezano z naravo, ki je prav tako zelo dobro poznano v naši državi). Konkretne predstavitve dobrih praks je predstavila učiteljica iz Avstrije, ki je prikazala povezavo med delom v in zunaj učilnice za primer likovnega pouka ter možnosti za medpredmetno povezovanje.
Domači učitelji so nam predstavili islandski šolski sistem, obiskali smo tudi šolo v središču Reykjavika, kjer pa ni bilo več učencev, saj so konec maja že začeli s poletnimi počitnicami. Poleg stare šolske stavbe imajo še novo šolsko poslopje, ki je dostopno tudi invalidom. Pouk kemije, biologije, fizike poteka v manjših skupinah (polovica razreda; 10-14 učencev), učilnice so oblikovane kot laboratoriji, kjer poteka veliko praktičnega dela. Telovadnica je majhna, saj spodbujajo predvsem gibanje v naravi. Ure športa lahko učenci izvedejo ob koncih tedna v obliki daljše dejavnosti (pohod, tek na smučeh …) z ustreznim dokazilom. Od tujih jezikov imajo poleg angleščine na voljo tudi učenje klasičnih jezikov (grščine, latinščine) in številnih drugih, običajno evropskih jezikov. Za učence tujce nimajo posebnih ur učenja, saj se morajo postopoma vključiti v šolsko delo in se naučiti islandskega jezika.
Ob aktivnostih, ogledu prestolnice in jugozahodnega (najgosteje poseljenega) dela Islandije smo spoznavali zgodovino poselitve, način gradnje, način življenja (verovanje, prosti čas, hrana …) Islandcev. Obenem smo imeli možnost navezati veliko stikov z učitelji iz drugih držav, s katerimi bomo morda v prihodnje sodelovali še v kakšnem Erasmus+ projektu.
Nataša Mrak
Maj 30, 2023
Projektna aktivnost – sledenje na delu – je potekalo na šoli Barbaros v Turčiji. Šola se nahaja v kraju Golcuk v okrožju Koaceli blizu mesta Izmit. V enem od prejšnjih projektov smo na mobilnosti spoznali udeleženko iz Direktorata za šolstvo v tem okrožju, ki je tej šoli predlagala, da se predstavniki udeležijo sledenja na delu pri nas na šoli. Ob dogovarjanju za program smo se medsebojno spoznavali in ker smo tudi mi pisali vlogo, smo tudi mi njih vprašali, če lahko pridemo k njim na aktivnost sledenja na delu. Privolili so in seznanili smo jih z našo projektno idejo ter sestavili učni sporazum.
Skozi program smo spoznali njihovo šolo. Šola Barbaros je osnovna šola, do četrtega razreda in vključuje tudi vrtec. Učencev je okrog 1000, strokovnega osebja več kot 30, poleg tega pa še pet »služabnic«, ki skrbijo za čistočo, pomoč pri razdeljevanju hrane in pomagajo pri drugih dodeljenih opravkih. Ravnatelj ima dva pomočnika. Šola obsega dve večji stavbi, spredaj je veliko dvorišče, za šolo pa šolski zeliščni vrt. Šolski okoliš je gosto naseljen, večina učencev prihaja v šolo peš, zato po opravljenem pouku ni čakanja na avtobuse ali na druge aktivnosti. Pouk se pričenja okrog devetih, šolska ura traja 40 minut, odmor pa 15. V času odmora gredo učenci praviloma ven, se družijo, delno so vodeni s strani učiteljic, ki učence vodijo v priložnostnih družabnih igrah. Telovadnice nimajo. Razgibajo se na velikem dvorišču, ob slabem vremenu pa v učilnicah. V popoldanskem času so nam prikazali institute, ki jih učenci lahko obiskujejo in sicer Center za nadarjene v Izmitu. Po njihovih kriterijih je nadarjenih, ki so do obiskovanja tega centra upravičenih manj, kot je pri nas evidentiranih nadarjenih. Tudi identifikacija poteka malo drugače. Oni govorijo o splošno nadarjenih, nadarjenih za glasbo in nadarjenih za umetnost. Taki centri so povsod po Turčiji, ta v Izmitu slovi kot dober, saj ima že dolgoletno tradicijo. Učitelji, ki tam poučujejo, so predhodno opravili posebni dodatni izpit za to delo.
Blizu šole Barbaros pa je še en center – »Science and Art center« -, ki pa ga po pouku lahko obiskujejo vsi učenci. Tam imajo na voljo učitelje za različne dejavnosti. Dejavnosti so bogato obiskane, včasih se učencem pridruži tudi njihova učiteljica razredničarka. Obiskali smo tudi muzeje v bližini, kamor vodijo tudi njihove otroke. V bližini šole je bil to Kaligrafski muzej, v Izmitu arheološki muzej in muzej izdelave papirja, ki je največji tovrstni muzej na svetu. Prej je bila to tovarna papirja.
V šoli smo prisostvovali pri različnih urah pouka. Ura učenja branja je vsebovala pogovor o prebrani knjigi. Učenci so odgovarjali samozavestno, počakali so na vrsto. Vsebina knjige se je navezovala na sprejemanje drugačnosti in učiteljica se je navezala na sprejemanje in odnos do Sircev in drugih migrantov, ki jih je na tej šoli precej. Zanimiv je bil prikaz načina integriranja Sircev in drugih učencev, imajo učiteljico, ki jih uči jezika in ob določenem znanju se potem vključijo v ustrezni razred. Imajo tudi predmet, v sklopu katerega učitelj sam vključuje vsebine po njegovem izboru in njegovih zmožnostih. To so dodatne računalniške vsebine, miselne igre, ročne spretnosti in npr. priprave za proslave in slovesnosti. Mi smo bili tam ravno v času praznovanja mladosti, praznik (25. maj) je uvedel njihov voditelj Ata Turk. Na praznični dan so sicer prosti, proslava pa je bila v tednu, ko smo bili mi tam.
Dvakrat na leto se kolektiv druži ob večerji in takrat povabijo tudi upokojene delavce. Eno od srečanj je potekalo v času našega obiska. Povabili so tudi nas, kraj tega srečanja je bil malo oddaljen od naselja Golcuk, peljali smo se ven iz gosto naseljenega kraja do podeželja, kjer je bilo za tako slovesno priložnost lepše okolje.
Besedilo: Urška Repinc
Fotografije: Robert Jensterle
Apr 20, 2023
V sklopu projekta Erasmus+ Obogatimo naše delo je skupina treh učiteljic naše šole obiskala partnersko šolo v mestu Myszkow, v pokrajini Šlezija na Poljskem. Šola Nr. 5, ki se imenuje po pisatelju H. Sienkiewiczu, je po številu učencev primerljiva z našo. Šoli sta v preteklosti že sodelovali v projektu Spodbujanje branja knjig. Letos pa smo s sledenjem na delu izmenjali primere dobrih praks. Izmenjava je potekala od 12. do 14. aprila 2023.
Vodja projekta na šoli nam je predstavila poljski šolski sistem, ravnateljica pa delovanje njihove šole. Sodelovali smo pri pouku, obiskali smo župana mesta Myszkow in se pogovorili o načinu sodelovanja s šolo in financiranja le te. V mestni knjižnici smo imeli srečanje z vodstvom in zaposlenimi, kjer smo primerjali dobre in malo manj dobre prakse. Ve
selimo se sodelovanja z njimi tudi v prihodnje.
Besedilo in foto: ekipa Erasmus+
Apr 5, 2023
V tednu od 26. do 31. marca 2023 so bili na obisku na naši šoli predstavniki šole Jagode Truhelke iz Osijeka v sklopu njihovega projekta Erasmus+ z naslovom Krea(k)tivnost sodobnega časa. Večina učencev je bila iz drugega razreda (po starosti so vrstniki naših tretješolcev), nekaj je bilo šestošolcev (starih kot naši sedmošolci). Skozi ves teden so se seznanjali z našim načinom dela v učilnicah in izven njih, spoznavali našo deželo, predvsem Bohinj in celotno Gorenjsko. Že v nedeljo smo jih pospremili na Vodnikov razglednik in jih peljali skozi Zgornjo in Spodnjo dolino. Seznanili smo jih z delovanjem planinskega krožka. V ponedeljek smo jim pripravili prireditev, ki jo lahko vidite spodaj na povezavi. Nato so se učenci med seboj spoznavali predvsem ob tradicionalnih igrah. Pokazali smo jim šolske prostore, zeliščni vrt in rastlinjak. Popoldne smo se sprehodili po Bohinjski Bistrici in se ustavili ob zanimivostih, kot so Cecconijev park, Zoisova ura, Knjižnica A. T. L. V torek smo obiskali druge gorenjske kraje: Bled, Rateče, Planico, Mojstrano. V sredo so se v dopoldanskem času učenci udeležili pouka v tretjem in sedmem razredu. Ob sprostitvenih igrah so spoznavali delo v podaljšanem bivanju. Popoldne smo se udeležili zanimivih ustvarjalnih delavnic: barvanja pirhov, kvačkanja, ustvarjanja z lesom in kulinarične delavnice. Četrtek je bil namenjen krajem v Zgornji dolini, obisku Planšarskega muzeja, podružnične šole v Srednji vasi, popoldne pa smo imeli še plesno delavnico v Kulturnem domu v Stari Fužini. V petek smo v sklopu kulturnega programa spoznavali slovensko in hrvaško literaturo, kar je tudi del projekta Branje ne pozna meja/Čitanje ne poznaje granice. Skozi kviz smo ugotavljali, koliko novega smo se naučili o obeh partnerskih državah, ob slovesu smo peli, se družili ter se poslovili. Učenci in učitelji hrvaške šole so bili z obiskom šole zelo zadovoljni, nad Bohinjem so bili navdušeni. Nam je obisk pomenil obogatitev dejavnosti in prijetno druženje. Veliko aktivnosti je potekalo izven prostorov šole, tako smo k sodelovanju pritegnili tudi druge organizacije in ustanove v kraju – Turizem Bohinj, KS Stara Fužina, Občino Bohinj, Kulturno umetniško društvo Triglav Srednja vas, Knjižnico Antona Tomaža Linharta. Za pomoč in nasvete se jim lepo zahvaljujemo.
Urška Repinc
Foto: arhiv obeh šol
Več vam povedo fotografije in filmi:
Obiskovalci so pripravili tale album: https://photos.app.goo.gl/UMG69cVr5mGUZahe9
Pripravili so tudi opis dejavnosti: https://metoda3ikt.wixsite.com/kreaktivnoucenje/about-3-1
Posnetek s prireditve ob sprejmu gostov: https://video.arnes.si/watch/2ktmcffn42sw
Posnetek z delavnic: https://video.arnes.si/watch/sprnn3sts3bd
Dec 12, 2022
Od 5. do 9. decembra 2022 je na OŠ Jagode Truhelke v Osijeku na Hrvaškem potekalo sledenje na delu (Job Shadowing) v sklopu mednarodnega projekta Erasmus+ Obogatimo naše delo. Strokovni delavci naše šole, ki smo se odpravili v Osijek, smo v tem tednu spremljali pouk ter druge šolske in obšolske dejavnosti z različnih vsebinskih področij od 1. do 8. razreda osemletke. Ob tem smo dobili zamisli, ki jih bomo lahko vpeljali v naše pedagoško delo, hkrati pa smo si s hrvaškimi kolegi izmenjali izkušnje in znanje.
Partnerska šola v projektu je ena od dvajsetih osnovnih šol v Osijeku in ima že 140-letno zgodovino. Nahaja se v Donjem gradu, nedaleč od nabrežja reke Drave. Šolska zgradba je zaščiten arhitekturni spomenik. Šolo obiskuje okrog 500 učencev v dveh izmenah – dopoldanski in popoldanski. Šola se imenuje po znani pisateljici Jagodi Truhelki, ki je že od otroštva gojila močno ljubezen do hrvaškega jezika. To se je odražalo tudi v njenem poklicnem življenju. Kot predana učiteljica se je zavzemala za individualni pristop do otrok in vztrajnost v medsebojni komunikaciji. Tudi danes šola po ravnateljevih besedah sledi omenjenim načelom, kar se kaže v uspehih učencev in motiviranosti učiteljev. Že ob prihodu na šolo smo občutili tudi prijaznost in srčnost vseh na šoli. Še posebej smo bili pozitivno presenečeni nad dobrodošlico in kulturnim programom, ki so ga pripravili posebej za naš obisk.
V celotnem tednu smo imeli možnost vpogleda v hrvaški šolski sistem in v različne načine poučevanja na razredni in predmetni stopnji pri različnih obveznih in izbirnih predmetih ter obšolskih dejavnostih. Pri urah pouka, pri katerih smo sodelovali, smo bili pozorni predvsem na proces razvijanja bralnih in digitalnih kompetenc pri učencih ter na njihove medsebojne odnose in sistem vrednot. Učitelji in učenci so pri urah prikazali močno vpetost v različne mednarodne projekte (npr. eTwinning), zlasti pri urah angleškega in nemškega jezika. Učenci so zato samozavestni in uspešni v govornem nastopanju in izražanju, spretni pa so tudi pri uporabi digitalnih orodij, ki jih uporabljajo za komunikacijo in skupno sodelovanje s partnerskimi šolami po svetu. Pri vseh predmetih je bilo opaziti, da velik poudarek namenjajo tudi razvijanju kreativnega mišljenja, ustvarjalnosti in ročnih spretnosti. Učenci so npr. za adventni sejem ustvarjali izdelke v servietni tehniki, kazalke v t. i. zlatovezu so opremili s QR-kodo s prazničnim voščilom, pri biologiji in kemiji so v skupinah na temo zdrave prehrane pripravili promocijsko gradivo in poučne igre …
Šola namenja veliko pozornosti nadarjenim učencem, ki jih uspešno motivirajo za vključevanje v številne šolske, državne in mednarodne projekte. Njihovo delo prikažejo na različne načine – s pomočjo različnih digitalnih orodij/aplikacij ali pa izdelke razstavijo v šoli kot eksponate v galeriji.
Kljub temu da se šola nahaja v mestnem okolju, nekatere učne vsebine (predvsem naravoslovne in družboslovne) obravnavajo v sodelovanju z lokalnimi ustanovami, ki smo si jih ogledali tudi mi. Obiskali smo narodni naravni park Kopački rit z interaktivnim muzejem v dvorcu Tikveš in Izobraževalni center Podravje (projekt Naturavita za razminiranje, obnovo in zaščito gozdov).
Naše poučno in prisrčno druženje s partnersko šolo se je sicer zaključilo, vendar bomo sodelovali tudi v prihodnje. Z veseljem namreč pričakujemo marec 2023, ko nas bodo naši hrvaški prijatelji obiskali v Sloveniji. Na naši šoli bodo njihovi drugošolci in šestošolci navezovali stike s slovenskimi vrstniki, se udeleževali raznih učnih dejavnosti in spoznavali značilnosti našega kraja z okolico. Na snidenje!
Besedilo in foto: ekipa Erasmus+
