V četrtek 28. 3. smo z učenci osmih razredov izvedli kulturni dan v Ljubljani. Na trgu francoske republike smo si najprej ogledali spomenik posvečen ilirskim provincam. Vodič nas je popeljal izpred Plečnikovih Križank mimo spomenika Simona Gregorčiča do Narodne univerzitetne knjižnice, ki jo je zasnoval Plečnik. Pri zgradbi je zanimiva mešanica elementov opeke in kamna na fasadi ter poudarjeno pročelje. Pot do znanja in modrosti zahteva napor, kar nakazujejo velika in težka vhodna vrata, s kljuko postavljeno višje kot običajno. Pri parku zvezda smo si ogledali Kranjski deželni dvorec v katerem je od leta 1919 rektorat Univerze v Ljubljani. Preko Prešernovega trga smo pot nadaljevali po Miklošičevi do Vurnikove hiše, ki je najbolj znana po živo pisani poslikavi in velja za enega najlepših primerov arhitekture narodnega sloga. Na pročelju hiše prevladujejo geometrijski ornamenti v rdeče-belo-modri barvni kombinaciji slovenske trobojnice. Od Tromostovja smo se sprehodili do Robbovega vodnjaka in Magistrata ter po stari Ljubljani, mimo hiše, ki je bila ena prvih v Evropi s stekleno fasado. Arhitekturno vodstvo je bilo nadvse zanimivo, učenci so pozorno poslušali in sodelovali s postavljanjem vprašanj. Najbolj so učenci uživali v arhitekturni delavnici, kjer so sami zasnovali in zgradili stavbo s skeletnim načinom gradnje. Učenci so postavili tudi samonosilni most Leonarda da Vincija, ki se sestavi brez pritrdilnih elementov. Pri delavnicah so se učenci učili izkustveno ter sodelovali med seboj kot skupina, spoznavali pa so tudi fizikalne zakonitosti ter urili svoje motorične sposobnosti in koncentracijo. Na koncu smo se zbrali na predavanju, kjer smo spoznali dela in življenje treh pionirjev slovenske arhitekture: Jožeta Plečnika, Ivana Vurnika in Maksa Fabianija. Polni vtisov smo krenili proti domu, v šoli pa nas čaka še nagradni kviz, ki ga zaradi pomanjkanja časa v Ljubljani nismo izvedli.
Nataša Colja Obiako
