Vreme bo! V ponedeljek je padla odločitev, da bomo šolo v naravi lahko izpeljali v planiranem terminu in danes je bil za devetošolce in spremljevalne učitelje dan D. Zjutraj smo se zbrali pri tovorni žičnici, tam odložili nekaj odvečne prtljage ter se urno lotili vseh 48 ovinkov oziroma samo dveh, kot pravijo domačini (levega in desnega). Vmes smo se okrepčali in kljub temu v rekordnih dveh urah in pol tik pred nosom zagledali mogočni dom na Komni. Bliskovit tempo za šolsko skupino! Razporedili smo se po sobah, imeli kosilo in odšli proti planini na Kraju, kjer smo imeli 6 zanimivih delavnic. Naučili smo se navozlati nekaj vozlov, spremljali srčni utrip pod različno obremenitvijo, spoznali osnove orientacije, se naučili nekaj o življenju vojakov v zaledju soške fronte ter likovno upodabljali bližnjo okolico. Delavnice so nas kar utrudile predvsem pa nas je prijela močna kna in večerja nam je zelo dobro dela. Takoj po večerji smo se lotili pisanja haikujev. 5-7-5 ni tako preprosto, kot se mogoče zdi, ampak uspele so nam prave mojstrovine. Bi si mislili, da je bilo današnjega dneva že konec? O ne, ne. Oblaki so se razkadili ravno toliko, da smo si lahko ogledali nekaj ozvezdij, planetov in se zasanjali v daljne galaksije. Kot se spodobi, smo se tik pred spanjem še pripravili na jutrišnjo najdaljšo turo. Za razgled ob Krnskem jezeru se bomo morali kar potruditi. Mogoče nam bo vmes uspelo skočiti še na kakšen dvatisočak, kdo bi vedel. Najprej pa se moramo dodobra odpočiti in naspati. Se beremo jutri, bodite lepo, mi bomo.
Strmina krepi,
na nebu močno žari.
V srcu je utrip.
