Šolo v naravi na Komni smo včeraj uspešno zaključili. Najprej smo se zahvalili nadvse gostoljubnemu osebju na Komni. Počutili smo se kot doma! Iz Komne smo se preko Sedmerih triglavskih jezer podali na Blato, kjer so otroke počakali starši.
Te tri dni na Komni smo se imeli lepo. Otroci so pokazali predvsem veliko vztrajnosti. Verjamem, da to ni bila le šola v naravi, ampak šola za življenje. Da naštejem le nekaj stvari:
- v treh dneh smo prehodili preko 42 km in naredili preko 3000 m vzpona – to zahteva veliko vztrajnosti in truda pri vsakomur;
- zadnji dan se je kar 18 učencev (od 38) podalo na dodatno turo, na Malo Tičarico; prostovoljno se odločiti za dodaten vzpon po treh dneh hoje je zagotovo vsega občudovanja vredno;
- učili smo se samostojnosti – zebe, če ne vzameš puloverja, žejen si, če si ne razporediš vode čez cel dan ali si ne napolniš plastenke, ko je priložnost;
- “A to je tudi Bohinj?” (vprašanje, ko smo pogledovali nazaj na Sedmera jezera) Ja, to kar imamo pred pragom je naravna danost za katero se mnogi vozijo ure in ure daleč. In če najdeš delček sebe v tem kraju, boš zagotovo bogat do konca življenja;
- nekateri so pokazali ogromno občutka do sočloveka, ko je žejen, sam pa imaš še nekaj požirkov in si jih pripravljen deliti;
- nekaj učencev je zagotovo našlo veselje, ki ga bodo lahko razvijali v življenju – hribi, fotografiranje …
- prav vsi pa so dokazali, da zmorejo iti preko svojih meja, ki si jih ustvarimo v glavi. Da so sposobni mnogo več kot mislijo. In ko bo naslednjič v življenje težko in brezizhodno, bodo imeli eno rešitev več – “Če sem to zmogel, lahko še kaj!”
Ekipa ŠVN
