Tudi letos so osmošolci spoznavali temeljne postopke oživljanja in prve pomoči ob nujnih stanjih, v katerih se lahko znajdejo poškodovanci. Na šoli sta nas obiskali medicinski sestri iz zdravstvenega doma v Boh. Bistrici. Učili so se oživljanja človeka, spoznavali uporabo deibrilatorja, kakšen je pravilen položaj nezavestnega ter povijanja raznih ureznin in zlomov. Za hude krvavitve potrebujemo tudi kri, ki jo dobimo od krvodajalcev. Da bi si vse še bolje predstavljali, smo si ogledali, kako poteka odvzem krvi krvodajalcu, izvedeli, za kaj se kri uporabi, kdo je lahko krvodajalec in spremljali, kaj mora krvodajalec opraviti na odvzemu.
Pogovarjali smo se o različnih urezninah, ugrizninah, ranah, zlomih, izpahih, kako izvajati umetno dihanje usta na usta. Delali smo v parih in se obvezovali. Umetno dihanje smo vadili na lutki. Lahko povem, da je bilo delo na lutki zelo naporno. Nato smo spoznali še defibrilator. Dan se mi je zdel zelo zabaven in naučil sem se veliko novih stvari, ki mi bodo prav prišle. Joshua Moolman, 8.b.
Všeč mi je bilo, ker smo lahko sami poskusili pravilno oživljati, Seveda smo za to imeli prav posebno lutko. Mislim, da sem se kar veliko naučila in zdaj lahko pravilno reagiram, če bi prišlo do take situacije. Več smo se pogovarjali o darovanju krvi, kako pomembno je to, zakaj to počnemo. Ko bom polnoletna, bom tudi jaz darovala kri in s tem reševala življenja. Izvedeli smo, da je v Sloveniji odlično povprečje krvodajalcev in da moramo (ko bomo dovolj stari) to povprečje obdržati ali ga celo zvišati. Dan je bil zanimiv, všeč mi je bilo tudi, ker so sodelovale medicinske sestre iz zdravstvenega doma Bohinj. Tisto, kar še nikoli nisem poskusila, je bilo oživljanje na lutki. Tudi priprava položaja za nezavestnega mi je bila zanimiva. Pri vsem tem sem se naučila, da je treba ljudem v stiski pomagati, saj se to lahko zgodi tudi meni. Učenke in učenci 8. razredov.
Učni načrt biologije v osmem razredu določa, da bi se učenci naučili pomagati sami sebi in najbližjim v največjih stiskah pa tudi ob manjših poškodbah. Sproti ob urah spoznavamo bolezni in možnosti poškodb ter pomoč ob tem. Za praktično delo nam največkrat primanjkuje časa. Ta naravoslovni dan je vsaj nekoliko pripomogel k ozaveščanju o nujnosti prve pomoči, o prostovoljstvu in moralni odgovornosti do bližnjih, ki se soočajo s poškodbami, doma, v šoli in tudi drugje.
Za sodelovanje se iskreno zahvaljujemo zdravstvenemu osebju ZD Bohinj – sestri Luciji in sestri Zali, predsednici območnega odbora RK Anici Svetina in zaposlenim v zavodu za transfuzijo Ljubljana, ki so nas sprejeli na krvodajalski akciji v dom u Joža Ažmana.
Učiteljica Nežka Košnik
