Noč je za večino prehitro minila. Zbudili smo se ob vzklikih »vau«, »ej to«, »kok hudo«. Narava je namreč poskrbela za še en fenomenalni sončni vzhod, ki se jih niti učitelji še niso naveličali. Ker se zjutraj nismo navajeni prav hitro obrniti smo zamudili telovadbo. Za »lon« smo razveselili prijazno osebje Doma na Komni in po zajtrku pospravili kakšen meter drv, da bodo v domu tudi po našem odhodu še vedno na toplem.

Strumno smo se nekaj pred deveto odpravili proti Bogatinskemu sedlu, ki je bil za nekatere najvišja točka današnjega dne. Sledil je spust proti Krnskemu jezeru, ki smo ga ozrli v vsej svoji veličini, saj ga je obilno deževje v preteklih tednih kar konkretno povišalo. Nazaj smo nekateri napeli vse moči, zmogli do sedla in nazaj proti domu, drugi pa sproti osvojili še prvi dvatisočak – Lanževico.

Večerja je poskrbela, da smo lahko kvalitetno oddelali še družabni večer. Učitelji so nas na koncu presenetili z nagradami za posebne dosežke in pogum. Prehojeni kilometri in druge dejavnosti so poskrbeli, da smo zaspali še hitreje, kot dan prej. Jutri bomo namreč potrebovali vso energijo, da bomo hitro prispeli domov.

Učenci in učenke 9.a in 9.b

20241015_162212

Slika 1 of 27

V sklopu 34. dnevov evropske kulturne dediščine, katerih vodilo je bila Dediščina kulturnih poti, mreženja in povezav,  smo s skupino nadarjenih učencev izvedli delavnico Po Eminih stopinjah. Učenci so s pomočjo zaboja namigov in aplikacije Goosechase spoznali, kako je Bohinj povezan z legendo o sveti Emi Krški, saj ravno preko Bohinja vodi Emina romarska pot, ki povezuje kraje povezane z njenim življenjem in delovanjem. Na zabaven in igriv  način so učenci spoznali, kako lahko ravno poznavanje dediščine gradi našo skupno identiteto in zgodovino.

Učiteljica Lucija Markelj Jensko

po-Eminih-stopinjah-1

Slika 1 of 11

Vreme nam letos res ni bilo naklonjeno in prvič po dolgih letih smo bili primorani gorsko šolo v naravi prestaviti. Nič hudega, tudi oktobra je v naših hribih krasno. Ob klasičnih 8.30 smo se dobili pri Koči pri Savici. Urno smo jo zastavili v breg in že po nekaj malega čez tretjo uro hoda ozrli naš tridnevni dom. V sobe smo se razdelili kot bi mignil, nekaj malega pojedli in odšli proti Planini na Kraju, kjer smo se naučili kar nekaj stvari, ki nam bodo koristile v prihodnjih dneh in kasneje v življenju. Obnovili smo znanje iz prve pomoči in Soške fronte, se naučili nekaj vozlov, preverili, kako nam bije srce, narisali obzorje, se orientirali, vmes pa našli nekaj časa za zabavne igre.

Po večerji so se nas učitelji usmilili in nam namenili nekaj prostega časa, ki pa ga je prekinil nočni sprehod s pogledom v nočno nebo in predavanje o dejavnosti Gorske reševalne službe. Seveda ni šlo brez priprave na turo, saj bomo jutri krenili vse do Krnskega jezera, nekateri pa bojda obiskali tudi Lanževico, ki bo za koga tudi prvi dvatisočak v življenju. Čas je za spanje, vsaj upamo tako, jutri pa se ponovno slišimo.

Učenci 9.a in 9.b

Delavnice-prva-pomoc

Slika 1 of 4