| TNP -informacijska točka v čitalnici |
Jaz pa pojdem
Na zadnji dan pouka smo se poslovili s prireditvijo Jaz pa pojdem, kjer smo skupaj iskali nasvete za izlete, kam iti med počitnicami. Plesali smo Ob bistrem potoku, poslušali legendo o kralju Matjažu, gledali prirejene odlomke Kekca in peli Kekčevo pesem. Na koncu pa smo vsi skupaj “užili dan” s pesmijo Carpe Diem.
Prireditev so pripravili učenci in učitelji razrednega pouka.
Besedilo: Ksenja Ašič
Fotografije: Monika Zupanc
Model osončja v avli šole (eTwinning projekt)
V letošnjem eTwinning projektu (Are we staring at the same sky?) smo si za cilj zadali tudi izdelavo modela našega osončja. V projekt so bili vključeni učenci 9. razreda (Ajda, Anja O., Anja R., Izabela, Taja, Ažbe, Gregor, Mark, Matej), ki so bili pri izbirnem predmetu Daljnogledi in planeti. Kmalu so ugotovili, da je najbolje, če se povežejo z učenci izbirnega predmeta Obdelava gradiv-les, ki lahko pri izdelavi pomagajo.
Februarja so učenci začeli razvijati svojo idejo: kakšen model izdelati, iz kakšnega materiala, kam ga postaviti, da bo imel svoj namen, pri tem pa so morali upoštevati, da bo model nazoren in v pravem razmerju.
Med različnimi idejami, so se odločili za izdelavo iz lesa (s tem so si zagotovili pomoč sedmošolcev), postavitev pa naj bi bila nekje v avli. Zbrali so podatke o velikostih (premerih) planetov ter njihovi oddaljenosti od Sonca ter večkrat s preračunavanjem poskušali najti pravo razmerje. Izšlo se je šele takrat, ko smo dokončno določili, kje bo model postavljen, in sicer na stekleni površini med avlo in učilnico geografije.
Devetošolca Anja in Mark sta načrt predstavila sedmošolcem, ki sov dveh urah izžagali planete in Sonce, pri okvirju pa smo zaprosili za pomoč hišnika. Devetošolci so medtem pripravili kratke opise planetov ter se pripravili na barvanje. Sledilo je še zaključno delo sedmošolcev, ki so še pred poletnim solsticijem do konca pritrdili planete in postavili maketo v avli.
Med projektom so se učenci učili medsebojnega sodelovanja, ugotovili, kako pomembno se je držati dogovorov, da delo lahko gladko poteka ter se veliko naučili drug od drugega. Bili so ustvarjalni, rezultat pa si lahko ogledate v avli šole. Takega sodelovanja si želimo tudi v prihodnje.
Nataša Mrak
Foto: Nataša Mrak, Monika Zupanc
Nemčija (Feuchtwangen) – ERASMUS +
V sklopu programa Erasmus+ (sledenje na delu) smo bili od 18. do 21. 6. gostje na različnih šolah v Feuchtwangnu na Bavarskem. Koordinatorka programa nas je povezala z odgovornimi na osnovni šoli in gimnaziji, ti pa so nam omogočili prisostvovanje pri različnih urah pouka ter obisk šolskih prostorov. Preko srečanj, pogovorov s strokovnimi delavci, smo spoznavali njihov izobraževalni sistem, način dela pri inkluziji nadarjenih, učencev priseljencev ter učencev z učnimi težavami, učno okolje, didaktične pripomočke in težave s katerimi se srečujejo.
Nemški izobraževalni sistem je v vsaki zvezni državi drugačen, obstaja pa nekaj skupnih točk: osnovno šolo obiskujejo učenci od 6. do 10. leta. Ob koncu šolanja se učitelji in starši glede na otrokovo uspešnost odločijo, katera srednja šola je primerna za posameznega učenca. Srednja šola je namenjena učencem od 5. do 13. razreda. Učenci izbirajo med več možnostmi: Hauptschule, Realschule in Gymnasium. Nadaljnje šolanje izbirajo glede na zaključno spričevalo.
Osnovna šola je bila zgrajena pred enim letom, je zelo prostorna, notranje stene so večinoma steklene. Veliko prostorov je namenjenih učencem za različne projekte, ustvarjanje, srečevanje. Še posebej nas je navdušila glasbena soba, kjer imajo učenci na razpolago veliko različnih inštrumentov, ki se jih učijo v sklopu šole, različni šolski ansambli tu vadijo za svoje nastope, učijo se različnih plesnih koreografij. Od 1. razreda naprej imajo tehnični pouk v sodobno opremljeni tehnični učilnici ter ustvarjalni pouk, ročna dela, kjer delajo z različnimi materiali. Imajo tudi poseben prostor z odrom, namenjen različnim predstavam, nastopom.
Na osnovni šoli dajejo velik poudarek skrbi za telesno in duševno zdravje vsakega učenca, sodelovanju, spoštovanju, samostojnemu delu učencev ter glasbi. Pri pouku smo lahko opazovali učence, ki so pozorno poslušali navodilo, potem pa celo uro samostojno delali nalogo, razdeljeno na več delov, ki je vključevala tudi gibanje po razredu, sodelovanje. Malico učenci prinesejo od doma, opazili smo, da je vsebovala veliko sadja in zelenjave. Učenci imajo dva daljša odmora (20 in 15 min), v tem času so zunaj na dvorišču, v primeru dežja pa na šolskih hodnikih, kjer imajo možnost sprostitve (namizni nogomet, družabne igre …), v čitalnici, v prostoru za meditacijo, molitev.
Tako osnovna kot srednja šola sta »podeželski« šoli, obiskujejo ju predvsem učenci, ki se pripeljejo iz okoliških vasi. V tem okolju je velika vrednota družina, zato gre večina učencev takoj po pouku domov, kjer z domačimi kosijo in skupaj preživljajo popoldneve. Veliko staršev je zaposlenih za polovični delovni čas.
Tudi gimnazija ima sodobno opremljene učilnice. Učenci v 7. razredu izberejo ali naravoslovno ali jezikovno smer. Tisti, ki izberejo jezikovno smer, se poleg dveh obveznih tujih jezikov učijo še tretji tuj jezik, na naravoslovni smeri pa imajo več ur naravoslovnih predmetov. Nadarjenim učencem so v popoldanskem času ponujene dodatne vsebine, ki jih lahko poglabljajo na seminarjih, projektih, delavnicah, učencem s težavami pa se nudi pomoč svetovalne službe. Tudi v Feuchtwangnu se tako kot drugod po Nemčiji soočajo z velikim pomanjkanjem učiteljev, nimajo pa toliko težav z integracijo učencev priseljencev, saj so ti vključeni večinoma v mestno šolo.
Bili smo pri pouku tujih jezikov ter geografije, kjer smo učencem predstavili Slovenijo, Bohinj in našo šolo ter jih naučili nekaj slovenskih besed.
Urška Repinc, Urša Rožič, Martina Kalita
Mobilnost na Islandiji (Erasmus+)
V sklopu projekta Erasmus+ »Obogatimo naše delo« je med 20. in 28. 5. 2023 potekala tudi mobilnost na Islandiji – izobraževanje znotraj programa »Outdoor education« z naslovom »Sustainable education activities for health and environmental awareness.«
V sklopu mobilnosti smo udeleženci iz 10 različnih evropskih držav opravili številne in raznolike aktivnosti.
Seznanili smo se z načini trajnostnih izobraževalnih dejavnosti, ki podpirajo skrb za zdravje in varovanje okolja: poudarek na gibanju v naravi, trajnostni porabi naravnih virov npr. energije, vode pri pridelovanju lokalne hrane. Obiskali smo rastlinjak, kjer vse leto gojijo paradižnike kljub hladnemu podnebju v severnih geografskih širinah, ter si ogledali vasice, kjer je gospodarska dejavnost povezana z živinorejo in ribolovom.
Seznanili smo se z načinom vodenja skupine v naravi – zunaj učilnice, ki so značilne za Islandijo: upoštevanje opozoril za varno hojo in varovanje narave, opozoril za upoštevanje aktualnih naravnih dejavnikov (aktivnega vulkanskega dogajanja in še sveže lave, močnega vetra, visokih valov, slabe vidljivosti …).
Obiskali smo muzeje in galerije, kjer smo si ogledali sodoben način predstavitve naravnih pojavov in geoloških procesov na Islandiji, ki so odlična učilnica in priprava za kasnejše opazovanje v naravi. V fotografiji, 3D predstavitvah, tematskih sobah in z digitalno podporo so prikazani delovanje vulkanov, gejzirjev, ledenikov, premikanje tektonskih plošč, severni sij …
Poslušali smo predstavitev o Gozdnih šolah (načinu formalnega izobraževanja, ki na poseben način podpira učenje v naravi in ga poznamo tudi v Sloveniji) in tabornikih/skavtih (neformalno izobraževanje, povezano z naravo, ki je prav tako zelo dobro poznano v naši državi). Konkretne predstavitve dobrih praks je predstavila učiteljica iz Avstrije, ki je prikazala povezavo med delom v in zunaj učilnice za primer likovnega pouka ter možnosti za medpredmetno povezovanje.
Domači učitelji so nam predstavili islandski šolski sistem, obiskali smo tudi šolo v središču Reykjavika, kjer pa ni bilo več učencev, saj so konec maja že začeli s poletnimi počitnicami. Poleg stare šolske stavbe imajo še novo šolsko poslopje, ki je dostopno tudi invalidom. Pouk kemije, biologije, fizike poteka v manjših skupinah (polovica razreda; 10-14 učencev), učilnice so oblikovane kot laboratoriji, kjer poteka veliko praktičnega dela. Telovadnica je majhna, saj spodbujajo predvsem gibanje v naravi. Ure športa lahko učenci izvedejo ob koncih tedna v obliki daljše dejavnosti (pohod, tek na smučeh …) z ustreznim dokazilom. Od tujih jezikov imajo poleg angleščine na voljo tudi učenje klasičnih jezikov (grščine, latinščine) in številnih drugih, običajno evropskih jezikov. Za učence tujce nimajo posebnih ur učenja, saj se morajo postopoma vključiti v šolsko delo in se naučiti islandskega jezika.
Ob aktivnostih, ogledu prestolnice in jugozahodnega (najgosteje poseljenega) dela Islandije smo spoznavali zgodovino poselitve, način gradnje, način življenja (verovanje, prosti čas, hrana …) Islandcev. Obenem smo imeli možnost navezati veliko stikov z učitelji iz drugih držav, s katerimi bomo morda v prihodnje sodelovali še v kakšnem Erasmus+ projektu.
Nataša Mrak
Ekskurzija v Avstrijo
V soboto, 17. 6., smo se z učenci, ki sodelujejo pri pevskem zboru ter izbirnih predmetih Nemščina, Filmska vzgoja in Radio, odpravili na ekskurzijo v Avstrijo. Ogledali smo si mesto Gmünd, ki je že lata 1346 dobilo mestne pravice. Obiskali smo zasebni muzej Porsche, kjer so med letoma 1944 in 1950 izdelali prva vozila Porsche. Naslednja postaja je bil glasbeni muzej Pankratium, kjer smo preko interaktivnih postaj občutili prepletenost glasbe, likovne umetnosti in naravoslovnih znanosti. Sledil je ogled mesta Celovec, zgodovinskega, kulturnega in političnega središča Slovencev na Koroškem ter ogled Minimundusa, kjer so v merilu 1 : 25 predstavljene najlepše zgradbe iz štiridesetih držav. Pot domov smo si popestrili s kvizom o znamenitostih, ki smo jih obiskali ter prepevanjem in karaokami.
Martina Kalita
