| Novice Osnovne šole dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica |
Kulturni dan devetošolcev na Dolenjskem
Za zadnji kulturni dan so se devetošolci 7. junija odpravili na pot po Dolenjski: obiskali so Ribnico in Rašico.
Ribnico so spoznali skozi delo in terenski ogled. V Rokodelskem centru so spletli svojo košarico in se urili v natančnosti in vztrajnosti. Ogledali so si tudi zanimivo razstavo o suhorobarstvu. V manjših skupinah so z zemljevidom v roki iskali določene znamenitosti središča Ribnice ter ob njih posneli čim bolj ustvarjalne fotografije. Ribnico so spoznali kot mesto suhe robe, lova na čarovnice in turških vpadov.
Na Rašici pri Velikih Laščah so si ogledali Trubarjevo domačijo in se ob razlagi vodičke podali po Trubarjevi življenjski poti, ki nam je prinesla prvi natisnjeni slovenski knjigi – Katekizem in Abecednik. Ker 8. junija obeležujemo državni praznik »Dan Primoža Trubarja,« so fantje 9.a razreda odigrali tudi odlomke iz literarnih del v počastitev utemeljitelja slovenskega književnega jezika.
Kljub zelo aktivnemu programu je bil vmes čas za sladoled, pogovore in smeh.
Nataša Mrak
Foto: učenci 9. razreda in učiteljice spremljevalke (Marija Helena Logar, Ksenja Ašič, Branka Mavrič)
Obisk kmetije Pr’ Mikvau
Z učenci izbirnega predmeta kmetijska dela v mesecu aprilu in maju obiskujemo kmetije po Bohinju. Obiskali smo kmetijo Mateje in Tonija Urha v Stari Fužini.
Pred petimi leti sta zgradila nov, velik hlev, v katerem so večinoma črno bele krave molznice, teleta in telice. Ukvarjajo se s pridelavo mleka na konvencionalen način. Posamezna krava da do 50 l mleka dnevno.
Večino krme balirajo, del pa sušijo s pomočjo sušilne naprave. Krave molzejo strojno, na 9 enot hkrati. Mleko oddajajo vsake 2 dni v zadrugo, zato imajo veliko cisterno, v kateri je mleko, ohlajeno na primerno temperaturo, ki čaka na odvoz. Ker je poraba elektrike zelo velika, imajo na strehi hleva sončno elektrarno. Na kmetiji sta zaposlena 2 člana družine, pomagajo pa še ostali člani družine. Kmetija je urejena, čista, z ogromno prelepega cvetja.
Gospa Mateja nas je po koncu ogleda in predstavitve pogostila s sokom in sladkimi dobrotami, za kar smo ji zelo hvaležni.
Učiteljica: Urška Beznik
Obisk kmetije Pr’ Fatu
Učenci izbirnega predmeta so obiskali Kmetijo Miha Škantarja. Na kmetiji imajo bohinjske cike in sanjske koze.
Obiskali smo hlev, kjer ima Miha koze. Čreda je mlečna in številčna. Vse koze, ki imajo mleko, so blizu hleva na paši, ker se vsak dan molzejo. Koza ima v povprečju dva litra mleka na dan. Molža poteka strojno, na 4 enote hkrati. Mlade koze do drugega leta starosti pa so poleti na paši.
Pozimi ne molzejo, ker so koze breje. Kotijo v mesecu marcu in aprilu, takrat se začne molža in predelava mleka v mečne izdelke. Ker želijo mlečnost povečati, so uvozili dva kozla iz Nizozemske.
Mleko predelajo v skuto, namaze in jogurte. Nekaj mleka prodajo. Vsi izdelki imajo certifikat »bohinjsko«. Mleko in izdelke prodajo v Bohinju.
Miha nam je ponudil in predstavil nekaj svojih izdelkov: skuto, namaz, mleko, navadni in sadni jogurt. Ker smo bili na obisku popoldne, po pouku, večina vsi še brez kosila, nam je hrana zelo teknila. Izdelki pa so bili zares okusni, brez vonja po kozah. Kozjemu mleku in mlečnim izdelkom pogosto delamo slabo reklamo, ker ljudje pogosto rečejo, »da to mleko smrdi«, hkrati pa večina ne pozna njegovih zdravilnih učinkovin.
Učiteljica: Urška Beznik
Obisk IJS v Ljubljani
V okviru izbirnega predmeta POK so učenci obiskali IJS v Ljubljani in sicer Reaktorski center Podgorica. Zraven smo povabili še nadarjene devetošolce.
Najprej so poslušali predavanje o tem, kako iz uranovih jeder dobimo električno energijo.
Predavanju je sledil ogled stalne razstave o jedrski tehnologiji in razstave o fuziji, na kateri so učenci marsikaj poskusili sami. Preverili so ali imajo s seboj kakšen predmet, ki seva in bi ga Geigerjev števec zaznal. Tekmovali so v tem, kdo proizvede več električne energije s pomočjo kolesa. Na simulatorju so poskušali zagnati jedrsko elektrarno, spoznavali so eksponate, ki jih najdemo v NEK in počeli še marsikaj zanimivega.
Na delavnici o radioaktivnosti so spoznali in dokazali, da se radioaktivni elementi nahajajo okoli nas in povzročajo sevanje. Sevanja ne moramo zaznati s svojimi čutili, lahko pa ga zazna števec in posebna aparatura, ki pokaže sled delcev, ki sevanje povzročijo.
Skupina 15 učencev si je lahko ogledala jedrski reaktor TRIGA. To je eden od dveh jedrskih reaktorjev, ki jih imamo v Sloveniji. Večji je v NEK in je namenjen proizvodnji električne energije. Ta pa je namenjen izključno v raziskovalne namene. S pomočjo kamere smo gledali jedrsko sredico, kjer poteka verižna reakcija.
Učiteljica: Urška Beznik
Srečanje s preteklostjo
Konec meseca maja smo se prvošolci odpravili v Zgornjo Bohinjsko dolino. Pot nas je vodila skozi manjše vasi.
V vasi Studor smo si ogledali staro muzejsko Oplenovo hišo, ki nam jo predstavila ga. Barbara Resman. Vživeli smo se v otroštvo nekoč in se igrali preproste stare igre. Nato nas je pot vodila mimo obstoječih stogov, kjer smo spoznali njihov pomen. Ogledali smo si tudi stare hiše v Stari Fužini.
Kulturni dan je bil zelo »aktivno« poučen. Veseli smo bili, da smo vsaj za en dan zavrteli čas nazaj.
Učiteljice Sabina in Polona ter vzgojiteljica Ksenja
Avtorica fotografije Sabina Jeklar
Branje ne pozna meja /Čitanje ne poznanje granice 2023/24
Na naši šoli smo v letošnjem šolskem letu k projektu Branje ne pozna meja pristopili učenci 2. razreda. Pri izboru dela smo se naslonili na hrvaško avtorico Sanjo Pilić, ki se nam je s svojo priredbo Ostržka odlično vkomponirala v učni načrt pri pouku slovenščine. Več o njej nam je povedala naša knjižničarka, ki jo nekajkrat mesečno obiščemo v šolski knjižnici.
Sanja Pilić je hrvaška književnica. Rodila se je leta 1954 v Splitu, živi pa v Zagrebu. Delovala je kot fotografinja in pri filmu. Sodeluje z različnimi društvi, povezanimi z literaturo in vzgojo otrok, predvsem tistih s težavami. Nastopa po šolah in predstavlja svoje knjige. Piše tako za odrasle kot za otroke. Ostržka, ki ga poznamo od prej, je priredila v krajšo obliko.
Pred branjem smo se v razredu pogovarjali o različnih bralnih strategijah in načinih branja, ki so primerna ali pa vsaj zelo dobrodošla spodbuda za branje. Za začetek smo že v septembru, mesecu nacionalnega branja, z učenci postavili najrazličnejše bralne kotičke, ki smo jih izdelali kar iz blazin. Učenci so se med poukom mnogokrat v parih podali v bralne kotičke na hodnikih, kjer so vadili glasno branje in prebirali knjige sošolcem. V naslednjih mesecih smo se pridružili bralcem s podružnice, ki so skupaj z medvedkom Berijem doživljali zanimive bralne dogodivščine. Vsakodnevno branje smo spodbujali z bralnimi minutami in branjem knjig v nadaljevanjih, sodelovali pa so tudi starši, ki so se vsak dan, ko so učenci brali, podpisovali na zanimive in barvne bralne dnevnike.
Branja Ostržka smo se lotili skupaj. Knjiga ima primerno dolžino, zgodba pa je otrokom precej blizu. Knjigo so učenci najprej poslušali, nato pa jo tudi sami v delih prebirali. Lotili smo se podrobnejše analize besedila, kjer smo iskali glavne značilnosti junaka Ostržka – predvsem v njegovih značajskih lastnostih, posvetili pa smo se tudi podrobnejšemu opisu osebe. Dele besedila so učenci prepisali s pisanimi črkami in se hkrati urili še v zapisovanju velike začetnice. Po prebranem so njihov najljubši odlomek pravljice tudi ilustrirali.
Povzeli smo nekatere realistične vidike pravljice. Pogovarjali smo se o različnih poklicih in se v ta namen povezali s šetošolci. Ker je bil Pepe – Ostržkov oče v knjigi, po poklicu tesar, smo se tudi sami podali v tehniško učilnico. S pomočjo učencev šestega razreda in medpredmetnega sodelovanja smo izdelali izdelke iz lesa. Prav vsi učenci so na koncu ponosno držali v rokah obeske za ključe, ki so jih še dodatno polepšali z barvami ali pa so v les vžgali manjše detajle.
V mesecu maju smo izvedli še krajši razredni projekt »Knjige na počitnicah«, kjer smo na vsake 4 dni odnesli domov drugo knjigo, jo prebrali, nato pa o njej poročali svojim sošolcem. Seveda jim nismo razkrili konca, predstavili smo le delček prebranega. V junijski analizi smo ugotovili, da smo kot razred samo v mesecu maju skupaj prebrali kar 170 knjig.
Naši partnerji na Hrvaškem so učenci 2. razreda OŠ Jagoda Truhelka Osijek, ki so nas v marcu leta 2023 že obiskali. Prebirajo knjige Dese Muck iz zbirke Anica. Z njimi se bomo srečali v ob koncu šolskega leta in izmenjali izkušnje o prebranem.
Z veseljem sodelujemo v projektu Branje ne pozna meja in ugotavljamo, da nas branje bogati in nam omogoča mnogo novih izkušenj.
Tjaša Krkoč
