Spletna stran je v prenovi. Hvala za razumevanje.

Novice zavoda
Obisk Turčije (Erasmus+)

Obisk Turčije (Erasmus+)

Projektna aktivnost – sledenje na delu – je potekalo na šoli Barbaros v Turčiji. Šola se nahaja v kraju Golcuk v okrožju Koaceli blizu mesta Izmit. V enem od prejšnjih projektov smo na mobilnosti spoznali udeleženko iz Direktorata za šolstvo v tem okrožju, ki je tej šoli predlagala, da se predstavniki udeležijo sledenja na delu pri nas na šoli. Ob dogovarjanju za program smo se medsebojno spoznavali in ker smo tudi mi pisali vlogo, smo tudi mi njih vprašali, če lahko pridemo k njim na aktivnost sledenja na delu. Privolili so in seznanili smo jih z našo projektno idejo ter sestavili učni sporazum.

Skozi program smo spoznali njihovo šolo. Šola Barbaros je osnovna šola, do četrtega razreda in vključuje tudi vrtec. Učencev je okrog 1000, strokovnega osebja več kot 30, poleg tega pa še pet »služabnic«, ki skrbijo za čistočo, pomoč pri razdeljevanju hrane in pomagajo pri drugih dodeljenih opravkih. Ravnatelj ima dva pomočnika. Šola obsega dve večji stavbi, spredaj je veliko dvorišče, za šolo pa šolski zeliščni vrt. Šolski okoliš je gosto naseljen, večina učencev prihaja v šolo peš, zato po opravljenem pouku ni čakanja na avtobuse ali na druge aktivnosti. Pouk se pričenja okrog devetih, šolska ura traja 40 minut, odmor pa 15. V času odmora gredo učenci praviloma ven, se družijo, delno so vodeni s strani učiteljic, ki učence vodijo v priložnostnih družabnih igrah. Telovadnice nimajo. Razgibajo se na velikem dvorišču, ob slabem vremenu pa v učilnicah. V popoldanskem času so nam prikazali institute, ki jih učenci lahko obiskujejo in sicer Center za nadarjene v Izmitu. Po njihovih kriterijih je nadarjenih, ki so do obiskovanja tega centra upravičenih manj, kot je pri nas evidentiranih nadarjenih. Tudi identifikacija poteka malo drugače. Oni govorijo o splošno nadarjenih, nadarjenih za glasbo in nadarjenih za umetnost. Taki centri so povsod po Turčiji, ta v Izmitu slovi kot dober, saj ima že dolgoletno tradicijo. Učitelji, ki tam poučujejo, so predhodno opravili posebni dodatni izpit za to delo.

Blizu šole Barbaros pa je še en center – »Science and Art center« -, ki pa ga po pouku lahko obiskujejo vsi učenci. Tam imajo na voljo učitelje za različne dejavnosti. Dejavnosti so bogato obiskane, včasih se učencem pridruži tudi njihova učiteljica razredničarka. Obiskali smo tudi muzeje v bližini, kamor vodijo tudi njihove otroke. V bližini šole je bil to Kaligrafski muzej, v Izmitu arheološki muzej in muzej izdelave papirja, ki je največji tovrstni muzej na svetu. Prej je bila to tovarna papirja.

V šoli smo prisostvovali pri različnih urah pouka. Ura učenja branja je vsebovala pogovor o prebrani knjigi. Učenci so odgovarjali samozavestno, počakali so na vrsto. Vsebina knjige se je navezovala na sprejemanje drugačnosti in učiteljica se je navezala na sprejemanje in odnos do Sircev in drugih migrantov, ki jih je na tej šoli precej. Zanimiv je bil prikaz načina integriranja Sircev in drugih učencev, imajo učiteljico, ki jih uči jezika in ob določenem znanju se potem vključijo v ustrezni razred. Imajo tudi predmet, v sklopu katerega učitelj sam vključuje vsebine po njegovem izboru in njegovih zmožnostih. To so dodatne računalniške vsebine, miselne igre, ročne spretnosti in npr. priprave za proslave in slovesnosti. Mi smo bili tam ravno v času praznovanja mladosti, praznik (25. maj) je uvedel njihov voditelj Ata Turk. Na praznični dan so sicer prosti, proslava pa je bila v tednu, ko smo bili mi tam.

Dvakrat na leto se kolektiv druži ob večerji in takrat povabijo tudi upokojene delavce. Eno od srečanj je potekalo v času našega obiska. Povabili so tudi nas, kraj tega srečanja je bil malo oddaljen od naselja Golcuk, peljali smo se ven iz gosto naseljenega kraja do podeželja, kjer je bilo za tako slovesno priložnost lepše okolje.

Besedilo: Urška Repinc

Fotografije: Robert Jensterle

V slogu našega junaka

V slogu našega junaka

V petek, 26. 5. 2023, so imeli učenci devetih razredov še predzadnji športni dan, preden nas bodo čez dobra dva tedna zapustili. Tema je bila tokrat kolesarjenje oziroma spoznavanje možnosti, ki jih Bohinj za ta lep šport ponuja. Učitelja športa sta skrbno izbrala dve destinaciji – ena je bila bolj primerna za začetnike in tiste malo slabše kondicijsko pripravljene, druga pa je bila tako imenovana kraljevska.

Na Voje, vse do zatrepa doline, kjer se bohoti mogočni Slap Voje, nas od osnovne šole sprva vodi kolesarska pot, v Stari Fužini pa se moramo priključiti na cesto, ki pelje mimo parkirišča na Vorančkojci vse do koče na Vojah. Cesta ni preveč prometna, bolj strmo pa se vzpne le na nekaj krajših delih. Vsega skupaj se je v eno smer nabralo 13 kilometrov in 340 višinskih metrov.

Ob imenu Zajamniki vsak pomisli na lepo razglednico idiličnih stanov, ki jih v ozadju varujejo prekrasni vršaci naših Julijcev. Ta misel se kar hitro spremeni, ko v isti stavek dodamo še kolo. Vsak »Bohinc« namreč pozna cesto na Uskovnico in še malo naprej, ki v svojih 20 kilometrih premaga slabega tisočaka višine. Za to varianto se je odločilo 16 pogumnih fantov, ki so višince premagovali, kot da jih sploh ne bi bilo. Ker je vedno potrebno nekje začeti, so organizirali tudi prvo tradicionalno dirko Praprotnica – Zajamniki, ki jo je dobil Jure Kralj, pred Mihom Gašperinom, tretji pa je na Zajamnike prisopihal Matej Kalita.

Za kolesarjenje smo imeli idealno sončno vreme, samo pot pa tako ali tako pred hudo pripeko varujejo krošnje dreves. Doma smo bili ravno pravi čas, da smo si lahko ogledali kraljevsko etapo italijanskega Gira, ki je imel ta dan cilj v okolici dolomitskih lepotic Treh Cin.

Avtor besedila in fotografij: Nejc Pogačnik

Poletna pripeka in vodna osvežitev

Poletna pripeka in vodna osvežitev

Zadnji četrtek v maju je že vrsto let rezerviran za državno šolsko prvenstvo v velikem kanuju. V čolnu je naenkrat 7 tekmovalcev, ki nato tekmujejo proti ostalim posadkam. V prvi vožnji na 200m je pomemben čas, saj le ta odloča o potnikih v izločilne boje. Sledijo vožnje na izpadanje, vse do velikega in malega finala. Tudi tokrat smo bili Bohinjci najštevilčnejši, saj smo v Brežice, blizu istoimenske hidroelektrarne peljali kar 38 učenk in učencev.

Trening na domačem jezeru se je še enkrat več obrestoval, saj je naših 5 čolnov delovalo uigrano, krmarji pa so suvereno opravljali svoje zahtevno delo. V konkurenci 15 ekip starejših učencev (od 7. do 9. razreda), je Bohinj 3 dosegel peto mesto, Bohinj 2 je bil tretji, Bohinj 1 pa je osvojil naslov državnega prvaka. Pri mlajših učencih (do 6. razreda) je v konkurenci petih čolnov Bohinj 2 Mlajši osvojil 4. mesto, Bohinj 1 Mlajši pa osvojil naslov državnega prvaka.

Najbolj nas veseli dejstvo, da je ekipo krasil zavidanja vreden ekipni duh, saj so prav vsi čez celotno tekmovanje delovali v duhu “vsi za enega, eden za vse”. Navijali so eden za drugega in se skupaj veselili uspehov.

Posadke poimensko:

Bohinj 1: Žiga Žmitek (krmar), Gaber Jurkovič, Vasja Zupanc, Jure Zakrajšek, Ayden David Hibell, Ažbe Hodnik, Maks Repinc, Manca Ravnik

Bohinj 2: Izak Urh (krmar), Bine Prešeren, Tevž Poklukar, Tim Korošec, Marcel Preželj, Miha Gašperin, Nejc Rozman

Bohinj 3: Tevž Sodja (krmar), Amadej Erlah, Mark Stare, Izidor Čemažar, Marcel Kal Kelc, Klemen Sitar, Marcel Štros

Bohinj 1 Mlajši: Eva Habjan (krmarka), Ela Klešnik, Tinkara Smukavec, Žiga Soklič, Liam Šurc, Gaber Sodja Voršič, Nace Rožič, Tinkara Pertnač

Bohinj 2 Mlajši: Nika Fajfar (krmarka), Neža Ravnik, Vida Odar, Matjaž Alič, Ana Gašperin, Sara Langus, Ema Jagnjič, Maja Grm

Fantje in dekleta, čestitke, super ste!

Avtor besedila in fotografij: Nejc Pogačnik

Vremenski bogovi tudi tokrat na naši strani

Vremenski bogovi tudi tokrat na naši strani

V torek, 23. 5. 2023, je v Kranju potekalo regijsko prvenstvo v atletiki za osnovne šole. Na tekmovanje se je uspelo uvrstiti 16 učenkam in učencem naše šole. Pogled v nebo sprva ni bil ravno prepričljiv, saj nas je celo pot proti Kranju dodobra namočilo.  Na srečo so ujme, ki so divjale tisti dan, zaobšle ožjo okolico stadiona, tako da so tekmovalci imeli dobre razmere za tekmovanje.

Naši predstavniki so nastopili odlično. Večini je uspelo izboljšati svoje osebne rekorde. Najboljši med njimi so se uspeli uvrstiti tudi na stopničke za zmagovalce. Marcel Preželj je zmagal v teku na 60m, Žiga Žmitek je bil drugi v suvanju krogle (do zlata mu je zmanjkalo 8cm), vrhunski tretji pa so bili učenci v štafeti 4x100m v postavi Marcel Preželj, Jure Zakrajšek, Gaber Jurkovič in Tim Korošec.

Verjamemo, da bomo po dolgih treh letih, letos zopet potovali na državno šolsko prvenstvo, ki bo 7. 6. 2023 v Slovenski Bistrici. Prav vsem tekmovalcem iskreno čestitamo in jim želimo veliko uspeha na športnem področju tudi v prihodnje.

Avtor besedila in fotografij: Nejc Pogačnik

Otvoritev novega vrtca

Otvoritev novega vrtca

V petek, 21. 4. 2023 je bil za nas izredno pomemben dan, velik trenutek ponosa in veselja, saj nam je  uspelo uresničiti dolgoletno vizijo, ki bo koristila našim otrokom in Bohinju. Nova stavba vrtca predstavlja mejnik v našem skupnem prizadevanju za zagotavljanje kakovostnega varstva in izobraževanja naših otrok.

V Bohinju je bil prvi vrtec ustanovljen kot enota pri osnovni šoli leta 1956. Obiskovalo ga je 35 otrok. Leta 1972 je bil priključen Vzgojno varstvenemu zavodu Radovljica, v katerem so bili združeni  vrtci nekdanje Občine Radovljica. Ob izgradnji stavbe nove šole pred 49 leti so v njej dobili svoj prostor tudi bohinjski predšolski otroci. Število vključenih otrok se je iz leta v leto večalo, zato so bili potrebni dodatni prostori. Novembra 1980 je bila končana adaptacija 100 let stare stavbe v središču Bohinjske Bistrice, v kateri je vrtec deloval do danes. 1. januarja 1998 je bohinjski vrtec postal del zavoda OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica. Vanj je bilo takrat v devetih skupinah vključenih 180 otrok od 1 do 7 let starosti. Do danes se je število vključenih otrok v bohinjskem vrtcu dvignilo na 200. Kakšno leto tudi več. Spremembe šolskega sistema so vplivale na oblikovanje skupin in ponovno se je pojavila prostorska stiska. 11 oddelkov vrtca trenutno še deluje na treh lokacijah.

Pred 13 leti je začela zoreti ideja, ki ji je botrovala dejanska potreba po kvalitetnih prostorih za vzgojnovarstveno dejavnost. Stroka prostoru pripisuje vlogo tretjega učitelja, kar je pomembna in odgovorna naloga. Posluh lokalne skupnosti in odločitev občinskega sveta na pobudo župana sta bila ključna dejavnika, ki sta pripomogla, da smo dobili prostore v tako lepi hiši.

Lahko ji rečemo kar domačija, kot so jo poimenovali snovalci. Prostor, kjer smo povezani, kraj, kjer se počutimo varno, udobno in zaščiteno, prostor, ki vzbuja občutja domačnosti, topline in zavetja. Tu bodo naši otroci preživljali pomembne trenutke svojega življenja. Preko igre in gibanja bodo krepili zanimanje za prostor okoli sebe. V njem bodo spoznavali, čutili, se čudili, odkrivali, spraševali, dvomili, rastli, padli, vstali, se veselili, dobili prijatelje, se učili – obkroženi z ljubeznijo, skrbnostjo in strokovnostjo našega vrtčevskega osebja. Domačija z velikim in raznolikim vrtom, s pogledi na okoliške gore postaja del našega kraja, del skupnosti, ki se zaveda, da so otroci naše bogastvo.

Nova hiša vrtca je dota za prihodnost naših otrok. Veselimo se novih priložnosti, ki jih ta prostor nudi našim otrokom in z zanosom zremo v prihodnost. V prvih dneh maja bo hiša dobila dušo – igrive, radovedne in vesele otroke.

Mojca Rozman, ravnateljica

Foto: Mojca Odar

Poskrbimo za Zemljo

Poskrbimo za Zemljo

Učenci 5. razreda so v ponedeljek, 24. 4. 2023, raziskovali in spoznavali vpliv človeka na Zemljo. Najprej so uredili svojo gredico v zeliščnem vrtu in pospravili njegovo okolico, nato pa izdelali plakate na temo biomateriala, ogličnega odtisa, recikliranju oblačil in kompozitnih materialov, naših tleh, mikroplastike in vode iz ledenikov.

Želimo si, da bi vsi pomislili na svoja dejanja in ohranjali naše okolje takšno, kot je.

Besedilo in foto: Martina M. Sabalić

 

vir naslovne fotografije: https://www.youtube.com/watch?v=OiipTSJAlfI&t=5884s 
Projekti

Erasmus +


kulturna sola Bohinjska Bistrica

simbioza


Dostopnost