Comenius večstransko šolsko partnerstvo
Comenius šolska partnerstva želijo povečati evropsko dimenzijo izobraževanja s pomočjo sodelovanja šol v Evropi. Učencem in učiteljem pomagajo doseči in izboljšati določena znanja in spretnosti, ne samo na področju teme projekta, temveč tudi na področju timskega dela, odnosov med ljudmi, planiranja in izvajanja projektnih aktivnosti ter uporabi informacijsko komunikacijske tehnologije. Sodelovanje v partnerstvu šol iz različnih držav ponuja tudi priložnost komuniciranja v tujem jeziku in izboljša motivacijo za učenje jezikov.
Glavni cilj večstranskih šolskih partnerstev je prispevati k mednarodnemu sodelovanju izobraževalnih organizacij (od vrtca do srednješolske ravni). Projekt je lahko osredotočen na učence ali na šolo. Projekt sestavljajo načrtovane lokalne in mednarodne aktivnosti na določeno temo.
Naslov našega dvoletnega projekta, v katerem sodelujejo še šole iz Portugalske, Turčije, Češke in Finske je ogrožena biotska pestrost Evrope (Endagered Biodiversity of Europe: EBE).
V dveh letih se zvrstijo obiski učencev in učiteljev na šolah iz vseh omenjenih dežel.
Vodja projektnega tima je Urška Repinc.
| Comenius |
Četrtošolci v ŠVN
Vloga za dodelitev sredstev iz Šolskega sklada
Šola v naravi za učence 4. razreda
Učenci 4. razreda, ki so danes odšli v šolo v naravi CŠOD Črmošnjice sporočajo, da so tja srečno prispeli.
Erasmus dnevi 2021
Vsako leto oktobra v Evropi praznujemo Erasmusove dneve, s katerimi se spomnimo na program Evropske unije, ki podpira izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport v Evropi. Letos so potekali 14., 15. in 16. oktobra. read more…
Kulinarično obarvani Dnevi evropske kulturne dediščine 2021
Tudi letos je ArheoAlpe, zavod za kulturo, izobraževanje in turizem, v sodelovanju z Osnovno šolo dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica konec septembra pripravil dve delavnici v sklopu Dnevov evropske kulturne dediščine 2021. Potekali sta na temo letošnjega slogana Dober tek, vodila pa ju je arheologinja Mija Ogrin.
Dve skupini učencev (nadarjeni učenci in učenci izbirnega predmeta vzgoja za medije – radio) sta na interpretativnih delavnicah spoznavali prehrano ljudi v Bohinju v železni dobi pred več kot 2500 leti. Učencem se je zdelo zanimivo, da so se sledovi prazgodovinske prehrane razkrili tudi z arheološkimi raziskavami na Ajdovskem gradcu. Ostanki živalskih kosti nam povedo, da so se takrat prehranjevali z divjimi prašiči, jeleni, medvedi in bobri. Ti so bili kar stalnica na jedilniku, saj je bilo najdenih veliko njihovih kosti. Po ostankih z drugih arheoloških najdišč sklepamo, da je bila prehrana železnodobnega človeka pri nas pestra. Pripravljali so jedi iz pire, ječmena, lanenih semen in tudi gozdnih sadežev. Iz teh sestavin, ki so jih uporabljali že v železni dobi, so učenci na delavnicah pripravili posebno ajdovsko sladico. Za glavne sestavine sladice so uporabili pirino moko, laneno seme in skuto. Sladico so učenci pripravili vsak po svojem okusu in jo tudi domiselno okrasili z gozdnimi sadeži, medom ali lešniki.
Ajdovsko sladico s priokusom železne dobe si lahko pripravite tudi vi po receptu, ki ga je sestavila Mija Ogrin.
Ajdovska sladica
Najprej speci prazgodovinski biskvit. Spečenega nareži. Ohlajene narezane kose okrasi z ajdovsko kremo.
Prazgodovinski biskvit – sestavine:
1,5 skodelice pirine moke
0,5 skodelice zmletih lanenih semen
po okusu med
1–2 skodelici vode
ščepec vinskega kamna – dodatek po želji
Lanena semena namoči v vodi za nekaj minut. Nato vse sestavine zmešaj v gladko tekoče testo. Testo vlij v pekač in peci pri 180 stopinjah pol ure. Še vročega nareži.
Ajdovska krema – sestavine:
1 skodelica skute
1 ščepec zmletih lešnikov
1 ščepec ovsenih kosmičev
po okusu med
za okras borovnice, robide, listi koprive, listi lešnika
Vse sestavine zmešaj v gladko kremo in jo nadevaj na pripravljeno testo. Po okusu ga okrasi z borovnicami ali robidami, listi koprive ter postavi na lešnikov list.
Dober tek!
Marija Helena Logar in Lucija Markelj Jensko
Foto: arhiv OŠ dr. J. Mencingerja Boh. Bistrica
