Comenius večstransko šolsko partnerstvo
Comenius šolska partnerstva želijo povečati evropsko dimenzijo izobraževanja s pomočjo sodelovanja šol v Evropi. Učencem in učiteljem pomagajo doseči in izboljšati določena znanja in spretnosti, ne samo na področju teme projekta, temveč tudi na področju timskega dela, odnosov med ljudmi, planiranja in izvajanja projektnih aktivnosti ter uporabi informacijsko komunikacijske tehnologije. Sodelovanje v partnerstvu šol iz različnih držav ponuja tudi priložnost komuniciranja v tujem jeziku in izboljša motivacijo za učenje jezikov.
Glavni cilj večstranskih šolskih partnerstev je prispevati k mednarodnemu sodelovanju izobraževalnih organizacij (od vrtca do srednješolske ravni). Projekt je lahko osredotočen na učence ali na šolo. Projekt sestavljajo načrtovane lokalne in mednarodne aktivnosti na določeno temo.
Naslov našega dvoletnega projekta, v katerem sodelujejo še šole iz Portugalske, Turčije, Češke in Finske je ogrožena biotska pestrost Evrope (Endagered Biodiversity of Europe: EBE).
V dveh letih se zvrstijo obiski učencev in učiteljev na šolah iz vseh omenjenih dežel.
Vodja projektnega tima je Urška Repinc.
| Comenius |
Delavnica gradnje suhih zidov na Krasu
Sodelovanje v projektu StoneRich/KamnitoBogastvo smo nadgradili z ekskurzijo na Kras. 15. 6. 2024 smo se s skupino učencev, ki je bila po starosti zelo raznolika (od 2. do 7. razreda) udeležili delavnic v Poligonu suhozidne gradnje v Živem muzeju Krasa v Sežani. Nekateri so se v gradnji že preizkusili na območju Bohinja, za druge je bilo vse novo, vsi skupaj pa smo doživeli pester in čudovit dan.
Najprej nas je vodja delavnice ga. Karin Lavin seznanila z značilnostmi in pomenom suhih zidov n drugih elementov grajenih na suho ter posebnosti kraške kulturne krajine. Preizkusili smo se v vajah čuječnosti in zaznavanja lepote dediščine suhih zidov, opazovali smo okolico in risali skice pokrajine oz. posameznih elementov ter jih kasneje uvrstili na skupen zemljevid območja.
Navdušeni smo bili nad okusno malico – divjo hrano, ki jo je pripravila ga. Lili Mahne, mi pa smo jo pomagali dekorirati. Morda je kdo prvič poskusil koprivne pogače in tortice iz gozdnega regrata.
Še večje veselje pa se je širilo na kraškem travniku, ko se je začelo zares graditi. Mentorji so bili natančni, prijazni, veliko so nas naučili in nas kar niso nehali hvaliti. Poudarili so, da je pri gradnji suhega zidu zelo pomembno opazovati: ko najdeš nek kamen, si že predstavljaš v kateri del zidu ga boš umestil. Spoznali smo tudi, da se kamen na Krasu razlikuje od bohinjskega.
Naučili smo se veliko, se preizkusili v opazovanju in vztrajnosti. HVALA Turizmu Bohinj in ge. Urški Smukavec, ki nas je povabila k sodelovanju v projektu. To je bila tudi zaključna dejavnost za eTwinning projekt “Geology is all around us/Geologija je povsod okrog nas” v tem šolskem letu. Več pa z nadaljevanjem v Erasmus+ projektu naslednje leto.
Nekaj več: “Suhozidna gradnja je način gradnje, kjer se ne uporablja veziva, pač pa je skrivnost njene trdnosti v posebnem načinu zlaganja kamna. Razširjena je po skoraj vsem sredozemskem prostoru. V Sloveniji nanjo naletimo na Krasu in v Istri. Veščina suhozidne gradnje, znanja in tehnike je uvrščena na seznam UNESCO nesnovne kulturne dediščine in povezuje osem evropskih držav, tudi Slovenijo.” (Vir: Neprecenljivi zakladi svetovne dediščine UNESCO v Sloveniji, 3. 7. 2024)
Nataša Mrak
Spoznavanje obrti in poklicev v Bohinju
V sklopu karierne orientacije osmošolci vsako leto spoznavajo različne obrti in poklice v Bohinju. Posamezniki in podjetja jim predstavijo svoje delo, delovni proces, delovno okolje, materiale ter potek šolanja za določen poklic, stanje na trgu dela, načine trženja, pomen kakovosti lokalnega izdelka. Nekateri poklici so bili predstavljeni v šoli, največ pa so jih spoznali v določenem delovnem okolju.
Foto: Urška Beznik, Martina Kalita
Martina Kalita
Orientacija 2024
Letošnja orientacija je bila v znamenju bralne pismenosti, razuma, volje in preračunljivosti. Za zmago je bilo potrebno dobro prebrati in razumeti navodila, biti hiter, vztrajen, iznajdljiv in predvsem razmišljujoč.
Marsikateri skupini, ki je naloge reševala kot za stavo, jo je na koncu zagodel čas. Vseeno smo dobili zmagovalce, ki so iz opravljenih nalog dobili drugo najvišje število točk, so pa bili izjemno hitri in pot opravili samo 4 minute čez limit, ki je bil tokrat postavljen pri dveh urah. Največ točk iz opravljenih nalog so sicer osvojili na koncu četrto uvrščeni Ta Domač, ki bi morali za zmago biti 12 minut hitrejši. Vas zanima, kako so se ekipe letos razvrstile? Pa poglejmo:
- Roza Korenčki 86 točk (Eva Habjan, Tinkara Smukavec, Sara Langus, Tea Urh, Žana Rijavec, Blerta Jaha, Matevž Smukavec, Žiga Soklič, Liam Šurc, Erazem Rabič, Gabrijel Ravnik, Robi Urh
- Legende 75 točk (Tinkara Pertnač, Maja Grm, Zala Iskra, Julija Valjavec, Neža Ravnik, Zala Loncnar, Lara Arh)
- Ribice 57 točk (Gaja Arh, Alja Čuden, Tevž Alič, Patrik Taj Eržen, Lucija Cvetek, Jakob Hodnik, Danaja Cvetek)
- Ta Domač 28 točk
- 7 Punc 19 točk
- Ta Huj Buhinci -10 točk
- Smrkci -68 točk
- Sončki -103 točk
- Jezerčki -107 točk
- ČU ČU Vlakci -129 točk
- Rizzlerji -130 točk
- a – ta boljši -221 točk
- Hitri in drzni -301 toč
Ekskurzija v Salzburg
Prvo junijsko soboto smo se z učenci, ki obiskujejo mladinski pevski zbor ter izbirna predmeta nemščina in filmska vzgoja, odpeljali proti Salzburgu. Zanimivosti sosednje države Avstrije smo spoznavali preko nagradnega kviza, čas na avtobusu smo si krajšali s tombolo, prepevanjem ter z likovnim in literarnim ustvarjanjem. V Salzburgu smo si ogledali staro mestno jedro z Mozartovo hišo ter zapeli v katedrali. Največje doživetje je bil obisk solnega rudnika v Halleinu, kjer smo 120 m pod zemljo izvedeli, kako so včasih pridobivali sol in kako to poteka danes. Peljali smo se z vlakcem ter ladjico, se spuščali po lesenih drčah ter okušali sol v različnih stanjih. Globoko pod zemljo smo prečkali tudi avstrijsko-nemško mejo. Opremljeni s soljo in spominki smo pozno popoldne krenili nazaj proti domu.
Foto: Urša Rožič, Marta Wolf Trojer
Martina Kalita
Belarjevi dnevi v Trenti
V sredo, 19.6.2024, smo se učenci 5. razreda odpravili na Belarjeve dneve v prekrasno Trento. Pot smo začeli pri izviru Soče, nato pa smo nadaljevali ob Soči vse do vasi Trenta in Alpskega botaničnega vrta Julijana. Pot smo zaključili v Informacijskem središču Dom Trenta, kjer smo si ogledali kratek film in muzej. Na koncu pa so nas pogostili s tradicionalno trentarsko malico – čompe s skuto.
Imeli smo se enkratno!
Ksenja Ašič
