Na srečo je šlo samo za vajo, s katero smo preverili ali je v našem načrtu evakuacije vse tako, kot mora biti. Vedeli smo sicer, da bo to v petek, drugih informacij pa ne zaposleni, ne učitelji nismo imeli. Zvočni signal sirene preko ozvočenja sredi tretje šolske ure presenetil vse. Kljub temu smo šolo spraznili zelo hitro, gasilci pa so bili prav tako pri nas kot bi mignil. Po uspešnem zboru na zbornem mestu smo z zanimanjem opazovi delo gasilcev, ki so vajo vzeli zelo zares. Seveda take vaje služijo za prepoznavanje morebitnih šibkih točk v načrtu, ki je narejen za take primere, zato bomo po analizi poskrbeli za izboljšave, ki se bodo morebiti pokazale kot nujno potrebne.
Hvala PGD Bohinjska Bistrica – Prostovoljno gasilsko društvo. Vemo, da se lahko počutimo varne tudi, če bo slučajno kdaj šlo zares.
Teden otroka, ki je potekal od 7.-13- oktobra 2024, je za nami.
Na šoli je bilo posebno vzdušje čutiti cel teden, saj smo učitelji pripravili različne dejavnosti in delavnice, ki so jih predlagali učenci, izpolnili pa smo tudi kakšno njihovo posebno željo.
Tako smo med malico vsak dan v tednu prisluhnili glasbi, v ponedeljek smo uživali ob akrobatski predstavi Dunking Devilsov, v torek smo se posladkali s sladoledom, predstavniki Šolske skupnosti so obiskali Občinsko upravo z županom na čelu, od srede do petka pa so pekli, ustvarjali, raziskovali, se urili v ročnih spretnostih, igrali namizni tenis, si izdelovali frizure, plezali, igrali nogomet, izvajali športne igre, se preizkusili v vlogi znanstvenikov na kemijski delavnici ter obiskali ribogojnico.
Če so otroci uživali, pa preverite na spodnjih fotografijah …
Obenem bi se vsem, ki ste izvajali delavnice, najlepše zahvalili, še posebej hvala pa Ribiški družini Bohinj in g. Jožetu Sodji in ostalim predstavnikom Občine Bohinj za sprejem.
Na šolskih tekih 28. Ljubljanskega maratona je našo šolo zastopalo 37 učenk in učencev od 6. do 9. razreda, ki so uspešno premagali 1500 metrov dolgo pot po središču Ljubljane. Poskrbeli smo za ogrevanje, navijanje, smeh, športne stave, vztrajnost in seveda tudi za zdravo tekmovalnost.
Rezultati so objavljeni na spletni strani Ljubljanskega maratona ( https://ljubljanskimaraton.si/live ). Učitelji spremljevalci (Anže, Branka, Lucija, Monika, Nataša) čestitamo vsem pogumnim tekačicam in tekačem ter se veselimo prihodnjega Ljubljanskega maratona.
Planinci iz 9. razreda so se odpravili na zanimiv in adrenalinski planinski izlet, kjer so se preizkusili v plezanju po ferati Hvadnik. Ta priljubljena ferata, ki se nahaja v Gozdu Martuljku, je ena izmed dostopnejših in idealna za tiste, ki želijo izkusiti lepote vertikalnega sveta v varnem, a vznemirljivem okolju. Ferata je učencem ponudila nepozabno izkušnjo, polno avanture in adrenalina duha.
Glede na trenutno vreme si je težko predstavljati, da so devetošolci še nekaj ur nazaj lovili sončne žarke na vrhu dobrih 2000m visoke Male Tičarice. Pogled naokoli je bil res pravljičen. Da so prišli so tega, pa so morali prej postoriti še nekaj stvari.
Dan se je pričel z jutranjo gimnastiko. Z nekaj razteznimi vajami smo dosegli boljšo gibljivost in nekoliko lažje noge. Učenci in učenke so sobe pospravili kot bi mignil in bili za to tudi pohvaljeni. Osebju Doma na Komni smo se zahvalili za večletno gostoljubnost in odšli proti Koči pri Triglavskih jezerih. Ves čas nas je spremljala megla, saj je bila baza oblakov na približno 1900m. Po daljši pavzi smo se vsi usmerili proti Štapcam, od tam pa eni na Tičarico, drugi pa direktno proti Blatu, kamor smo prišli malo pred 17. uro.
Če povzamemo, smo v hribih preživeli tri čudovite dni. Verjetno vsi čutimo nekaj utrujenosti, s čimer pa ni prav nič narobe. Sami sebi smo dokazali, da zmoremo in smo sposobni velikih reči, tako da se bo marsikdo v hribe že kmalu z veseljem vrnil.
Noč je za večino prehitro minila. Zbudili smo se ob vzklikih »vau«, »ej to«, »kok hudo«. Narava je namreč poskrbela za še en fenomenalni sončni vzhod, ki se jih niti učitelji še niso naveličali. Ker se zjutraj nismo navajeni prav hitro obrniti smo zamudili telovadbo. Za »lon« smo razveselili prijazno osebje Doma na Komni in po zajtrku pospravili kakšen meter drv, da bodo v domu tudi po našem odhodu še vedno na toplem.
Strumno smo se nekaj pred deveto odpravili proti Bogatinskemu sedlu, ki je bil za nekatere najvišja točka današnjega dne. Sledil je spust proti Krnskemu jezeru, ki smo ga ozrli v vsej svoji veličini, saj ga je obilno deževje v preteklih tednih kar konkretno povišalo. Nazaj smo nekateri napeli vse moči, zmogli do sedla in nazaj proti domu, drugi pa sproti osvojili še prvi dvatisočak – Lanževico.
Večerja je poskrbela, da smo lahko kvalitetno oddelali še družabni večer. Učitelji so nas na koncu presenetili z nagradami za posebne dosežke in pogum. Prehojeni kilometri in druge dejavnosti so poskrbeli, da smo zaspali še hitreje, kot dan prej. Jutri bomo namreč potrebovali vso energijo, da bomo hitro prispeli domov.
