Jun 13, 2024
V nedeljo popoldne smo se v okviru projekta Erasmus+ odpravili v Osijek. Prispeli smo zvečer in se ustalili v bližnji hotel. V ponedeljek so nas s kratkim kulturnim programom sprejeli na Osnovni šoli Jagode Truhelke. Štirje učenci naše šole smo se razdelili. Midve sva se pridružili delavnici, kjer smo ustvarjali knjižne kazalke z zlatovezom, značilno slavonsko čipko; naša drugošolca Jurij in Ožbej pa sta ustvarjala s svojimi vrstniki. Za tem sva Hrvatom predstavili našo šolo in naš kraj in prek zooma smo se povezali smo z učenci 6. razreda naše
šole. Kasneje smo imeli delavnice na temo zdrave prehrane. Po kosilu smo obiskali narodno knjižnico kjer smo spoznali nekaj o njeni zgodovini ter videli zgodbico v obliki “kamišibaj”. Zvečer smo šli na ogled mesta kjer nam je njihov učitelj zgodovine razkazal kulturno zgodovinske znamenitosti Osijeka.
V torek smo imeli delavnice na temo uporabe informacijsko komunikacijske tehnologije. Na šoli smo iskali namige in tekmovali med sabo v skupinah. Na računalniku smo tudi izdelovali mandale, ki smo jih kasneje prerisovali na papir. Pogovarjali smo se tudi o pisavi glagolici. Z glagolico smo napisali svoje ime v kovinske ploščice in okrasili svoje inicialke. Ogledat smo si šli naravni park Kopački rit, kjer sta nam ga najprej predstavili učenki 7. razreda hrvaške šole, potem pa smo se sprehodili do ladjice s katero smo se peljali po močvirju. Danes smo zjutraj dokončali inicialke potem pa so nam Hrvati pripravili prireditev, kjer so predstavili knjigo, ki so jo brali: Anica i Jakov in nam pripravili kviz. Tudi Jurij in Ožbej sta predstavila knjigo Ostržek, ki jo je priredila hrvaška pisateljica Sanja Pilić. Učenci 7. razreda, ki so nas lani obiskali so nam predstavili njihov lanskoletni obisk Slovenije. Na koncu so nam podelili priznanja in se poslovili od nas. Jutri zjutraj se bomo odpravili nazaj v Slovenijo.
Imeli smo se lepo. Osijek bomo zagotovo pogrešali.
Ana Rožič in Manca Ravnik, 8.a
Jun 4, 2024
Na naši šoli smo v letošnjem šolskem letu k projektu Branje ne pozna meja pristopili učenci 2. razreda. Pri izboru dela smo se naslonili na hrvaško avtorico Sanjo Pilić, ki se nam je s svojo priredbo Ostržka odlično vkomponirala v učni načrt pri pouku slovenščine. Več o njej nam je povedala naša knjižničarka, ki jo nekajkrat mesečno obiščemo v šolski knjižnici.
Sanja Pilić je hrvaška književnica. Rodila se je leta 1954 v Splitu, živi pa v Zagrebu. Delovala je kot fotografinja in pri filmu. Sodeluje z različnimi društvi, povezanimi z literaturo in vzgojo otrok, predvsem tistih s težavami. Nastopa po šolah in predstavlja svoje knjige. Piše tako za odrasle kot za otroke. Ostržka, ki ga poznamo od prej, je priredila v krajšo obliko.
Pred branjem smo se v razredu pogovarjali o različnih bralnih strategijah in načinih branja, ki so primerna ali pa vsaj zelo dobrodošla spodbuda za branje. Za začetek smo že v septembru, mesecu nacionalnega branja, z učenci postavili najrazličnejše bralne kotičke, ki smo jih izdelali kar iz blazin. Učenci so se med poukom mnogokrat v parih podali v bralne kotičke na hodnikih, kjer so vadili glasno branje in prebirali knjige sošolcem. V naslednjih mesecih smo se pridružili bralcem s podružnice, ki so skupaj z medvedkom Berijem doživljali zanimive bralne dogodivščine. Vsakodnevno branje smo spodbujali z bralnimi minutami in branjem knjig v nadaljevanjih, sodelovali pa so tudi starši, ki so se vsak dan, ko so učenci brali, podpisovali na zanimive in barvne bralne dnevnike.
Branja Ostržka smo se lotili skupaj. Knjiga ima primerno dolžino, zgodba pa je otrokom precej blizu. Knjigo so učenci najprej poslušali, nato pa jo tudi sami v delih prebirali. Lotili smo se podrobnejše analize besedila, kjer smo iskali glavne značilnosti junaka Ostržka – predvsem v njegovih značajskih lastnostih, posvetili pa smo se tudi podrobnejšemu opisu osebe. Dele besedila so učenci prepisali s pisanimi črkami in se hkrati urili še v zapisovanju velike začetnice. Po prebranem so njihov najljubši odlomek pravljice tudi ilustrirali.
Povzeli smo nekatere realistične vidike pravljice. Pogovarjali smo se o različnih poklicih in se v ta namen povezali s šetošolci. Ker je bil Pepe – Ostržkov oče v knjigi, po poklicu tesar, smo se tudi sami podali v tehniško učilnico. S pomočjo učencev šestega razreda in medpredmetnega sodelovanja smo izdelali izdelke iz lesa. Prav vsi učenci so na koncu ponosno držali v rokah obeske za ključe, ki so jih še dodatno polepšali z barvami ali pa so v les vžgali manjše detajle.
V mesecu maju smo izvedli še krajši razredni projekt »Knjige na počitnicah«, kjer smo na vsake 4 dni odnesli domov drugo knjigo, jo prebrali, nato pa o njej poročali svojim sošolcem. Seveda jim nismo razkrili konca, predstavili smo le delček prebranega. V junijski analizi smo ugotovili, da smo kot razred samo v mesecu maju skupaj prebrali kar 170 knjig.
Naši partnerji na Hrvaškem so učenci 2. razreda OŠ Jagoda Truhelka Osijek, ki so nas v marcu leta 2023 že obiskali. Prebirajo knjige Dese Muck iz zbirke Anica. Z njimi se bomo srečali v ob koncu šolskega leta in izmenjali izkušnje o prebranem.
Z veseljem sodelujemo v projektu Branje ne pozna meja in ugotavljamo, da nas branje bogati in nam omogoča mnogo novih izkušenj.
Tjaša Krkoč
Maj 17, 2024
28. marca 2024 ob 17. uri je v avli OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica potekala predstavitev nove knjige avtorja Iva Janeza Cundriča z naslovom Park Ajdovski Gradec – muzej na prostem. Predstavitev je bila pospremljena z zanimivim kulturnim programom in razstavo nekaterih predmetov, povezanih z obravnavano temo: ralo, ruda, volk in žlindra, veriga (iz karantanskega časa) … Avtor je uvodoma predstavil svoja prejšnja dela, saj so na nek način povezana med seboj. Zanimivo je, da je bila tudi njegova prva monografija Pozabljeno Bohinjsko zlato novembra 2002 predstavljena na naši šoli. Verjetno to ni naključje, saj se v vseh njegovih delih srečujemo z njegovim poznavanjem in spoštovanjem dr. Janeza Mencingerja, po katerem se šola imenuje. Ob tej priložnosti je zdaj že pokojni dr. Joža Mahnič dejal: »Knjiga je praznik za Bohinj«. Ivo Cundrič je v preteklosti šolsko delo popestril še na drug način: sodeloval na nekaterih tehniških dnevih, posamezne skupine učencev so obiskale njegovo zbirko Sijaj železa na njegovem domu.
Publikacija Park Ajdovski Gradec je avtorjev prispevek k ohranjanju kulturne dediščine domačega kraja. V njej razloži Morlotov načrt in načrt poti Parka. Vsa njegova dela so prepletena z literarnim vidikom obravnavane tematike, v tem primeru predvsem Prešerna in Mencingerja. Prav ta vidik je v svojem nastopu poudarila gostja dogodka dr. Urška Perenič. V svojem nastopu je izpostavila, da vidi dogodek kot krono več kot dvajsetletnih prizadevanj Iva Janeza Cundriča, sicer univ. dipl. inž. metalurgije, strokovnjaka za zgodovino pridobivanja železa z veliko afiniteto za literaturo. Ponovno se je prepričala, da slovenska literatura najbolj in še kako živi med tistimi, ki jo imajo zares radi in jo tudi zares berejo in razumejo. Dogodku je dodal veljavo nastop gosta pesnika in igralca Toneta Kuntnerja. Njegov sprehod po domoljubni literaturi se je zaključil z njemu lastno interpretacijo Uvoda h Krstu pri Savici.
V letošnjem letu praznujemo 50-letnico šole. Na predstavitvi je avtor navajal tudi besede in odlomke iz del dr. Janeza Mencingerja, po katerem šola nosi ime. Avtorjevo izvajanje je tako prispevek k dogodkom, ki obeležujejo to praznovanje. Ivo Janez Cundrič spada med tiste, ki pisateljeva dela dobro poznajo in jih vedno znova prebirajo ter ugotavlja, kako so aktualna tudi v današnjem času.
Urška Repinc
Mar 21, 2024
V dneh od 18. do 20. marca nas je obiskalo devet predstavnikov strokovnih delavcev šole »Agrupamento de Escolas Gaia Nascente school« iz okolice Porta. Obisk je bil del njihovega projekta Erasmus+. Njihova šola je del večjega centra različnih šol, od predšolskega do šolskega in poklicnega izobraževanja. Z eno od šol tega centra smo že prej sodelovali in obdržali stike. Zanimalo jih je delovanje slovenskega šolskega sistema, delo na naši šoli, še posebej tiste aktivnosti, ki odražajo posebnost naše šole oziroma okolja, v katerem deluje. Ogledali so si prostore šole, vrtca, obiskali nekatere učne ure. Pri uri angleščine so tudi oni predstavili svojo šolo in se pogovorili z devetošolci. Seznanili so se z nekaterimi izbirnimi predmeti, z dejavnostmi na prostem, predvsem s šolo v naravi, senzorno sobo, zeliščnim vrtom, načinom vpeljevanja IKT kompetenc in prizadevanja za dvig branja pri različnih predmetih ter obiskali našo podružnico v Srednji vasi in Planšarski muzej v Stari Fužini, da so se seznanili z našo tradicijo. Na začetku in koncu šole nismo pozabili na glasbeni del, poslušali so skladbe s harmoniko in enega od naših zborov. Kuharice so poskrbele, da so poskusili nekaj dobrega domačega. Vmes je bilo nekaj časa, da so lahko učitelji izmenjali svoje izkušnje. Že vnaprej so bili seznanjeni z naravnimi znamenitostmi našega kraja in v popoldanskem času izkoristili čas za aktivnosti v Triglavske narodnem parku. Omogočili smo jim tudi obisk Višje strokovna šola za gostinstvo, velnes in turizem Bled. Tudi tam so jim lepo predstavili delovanje šole, vključno s prikazom praktičnega dela študentov v sklopu hotela Astoria. Tak obisk je priložnost za strokovne delavce na obeh straneh, da se ozrejo na svoje delo in obogatijo izkušnje. Za marsikoga to pomeni popestritev in motivacijo za nadaljnje delo, za uresničevanje novih idej.
Urška Repinc
Okt 23, 2023
V enem tednu oktobra obeležujemo pomembnost programov Erasmus+. Letos so ti dnevi potekali od 9. do 14. oktobra. Dneve je na različne načine obeležilo kar 9635 ustanov po svetu, kar prikazuje tudi spletna platforma Erasmusdays. Med njimi je tudi naša šola.
V ponedeljek 9. oktobra so nas obiskali predstavniki učencev in učiteljev dveh šol iz Grčije, otoka Kreta in Portugalske iz okolice Porta v sklopu njihovega projekta Erasmus+ z naslovom » Approaching sustainable development through Geoparks” – Sledenje trajnostnemu razvoju skozi spoznavanje geoparkov. Pripravili smo jim zanimiv program: udeležili so se ure geografije, ki je bila izvedena v zunanji učilnici, razkazali šolo, novi vrtec, senzorno sobo, pripravili smo jim domač bohinjski prigrizek… Učenci izbirnega predmeta Raziskovanje domačega kraja so jih skupaj z mentorji pospremili s kolesi do Ribčevega Laza in jim sproti povedali marsikaj zanimivega o Bohinju, s poudarkom na geomorfologiji in geologiji. Tudi obiskovalci so predstavili svoje domače kraje že prej v šoli. Naši učenci so v ta namen pripravili zanimive plakate z zemljevidi in značilnostmi gostujočih držav in naše Slovenije.
Goste iz Portugalske in Grčije smo spoznali v sklopu aktivnosti našega projekta Erasmus+ Obogatimo naše delo, ki je potekal v preteklem šolskem letu. Aktivnosti tega projekta so vsebovale obiske naših strokovnih delavcev na partnerskih šolah (job shadowing) in obiske tečajev v tujini z namenom izmenjati izkušnje in pridobiti nove ideje za delo z nadarjenimi učenci in hkrati vse druge oblike dela na šoli. Prav obisk predstavnikov Grkov in Portugalcev na šoli je bil ena od priložnosti, kjer so učitelji lahko prikazati nekaj na novo pridobljenih veščin. Takih priložnosti je v vsakdanjem delu šole še več, pričakujemo pa še kakšen obisk predstavnikov šol, ki smo jih v času sodelovanja pri projekti Erasmus+ spoznali. Prav tako si bomo tudi mi še naprej prizadevali za nove projekte preko razpisov Erasmus+.
Nataša Mrak, Urška Repinc
Foto: Nataša Mrak, Monika Zupanc, Maruša Cund
Jun 26, 2023
V sklopu programa Erasmus+ (sledenje na delu) smo bili od 18. do 21. 6. gostje na različnih šolah v Feuchtwangnu na Bavarskem. Koordinatorka programa nas je povezala z odgovornimi na osnovni šoli in gimnaziji, ti pa so nam omogočili prisostvovanje pri različnih urah pouka ter obisk šolskih prostorov. Preko srečanj, pogovorov s strokovnimi delavci, smo spoznavali njihov izobraževalni sistem, način dela pri inkluziji nadarjenih, učencev priseljencev ter učencev z učnimi težavami, učno okolje, didaktične pripomočke in težave s katerimi se srečujejo.
Nemški izobraževalni sistem je v vsaki zvezni državi drugačen, obstaja pa nekaj skupnih točk: osnovno šolo obiskujejo učenci od 6. do 10. leta. Ob koncu šolanja se učitelji in starši glede na otrokovo uspešnost odločijo, katera srednja šola je primerna za posameznega učenca. Srednja šola je namenjena učencem od 5. do 13. razreda. Učenci izbirajo med več možnostmi: Hauptschule, Realschule in Gymnasium. Nadaljnje šolanje izbirajo glede na zaključno spričevalo.
Osnovna šola je bila zgrajena pred enim letom, je zelo prostorna, notranje stene so večinoma steklene. Veliko prostorov je namenjenih učencem za različne projekte, ustvarjanje, srečevanje. Še posebej nas je navdušila glasbena soba, kjer imajo učenci na razpolago veliko različnih inštrumentov, ki se jih učijo v sklopu šole, različni šolski ansambli tu vadijo za svoje nastope, učijo se različnih plesnih koreografij. Od 1. razreda naprej imajo tehnični pouk v sodobno opremljeni tehnični učilnici ter ustvarjalni pouk, ročna dela, kjer delajo z različnimi materiali. Imajo tudi poseben prostor z odrom, namenjen različnim predstavam, nastopom.
Na osnovni šoli dajejo velik poudarek skrbi za telesno in duševno zdravje vsakega učenca, sodelovanju, spoštovanju, samostojnemu delu učencev ter glasbi. Pri pouku smo lahko opazovali učence, ki so pozorno poslušali navodilo, potem pa celo uro samostojno delali nalogo, razdeljeno na več delov, ki je vključevala tudi gibanje po razredu, sodelovanje. Malico učenci prinesejo od doma, opazili smo, da je vsebovala veliko sadja in zelenjave. Učenci imajo dva daljša odmora (20 in 15 min), v tem času so zunaj na dvorišču, v primeru dežja pa na šolskih hodnikih, kjer imajo možnost sprostitve (namizni nogomet, družabne igre …), v čitalnici, v prostoru za meditacijo, molitev.
Tako osnovna kot srednja šola sta »podeželski« šoli, obiskujejo ju predvsem učenci, ki se pripeljejo iz okoliških vasi. V tem okolju je velika vrednota družina, zato gre večina učencev takoj po pouku domov, kjer z domačimi kosijo in skupaj preživljajo popoldneve. Veliko staršev je zaposlenih za polovični delovni čas.
Tudi gimnazija ima sodobno opremljene učilnice. Učenci v 7. razredu izberejo ali naravoslovno ali jezikovno smer. Tisti, ki izberejo jezikovno smer, se poleg dveh obveznih tujih jezikov učijo še tretji tuj jezik, na naravoslovni smeri pa imajo več ur naravoslovnih predmetov. Nadarjenim učencem so v popoldanskem času ponujene dodatne vsebine, ki jih lahko poglabljajo na seminarjih, projektih, delavnicah, učencem s težavami pa se nudi pomoč svetovalne službe. Tudi v Feuchtwangnu se tako kot drugod po Nemčiji soočajo z velikim pomanjkanjem učiteljev, nimajo pa toliko težav z integracijo učencev priseljencev, saj so ti vključeni večinoma v mestno šolo.
Bili smo pri pouku tujih jezikov ter geografije, kjer smo učencem predstavili Slovenijo, Bohinj in našo šolo ter jih naučili nekaj slovenskih besed.
Urška Repinc, Urša Rožič, Martina Kalita
