Skupaj zmoremo več – Senica, Slovaška
Obisk Slovaške
- dan (23. 10. 2024)
Dan se je začel pred šolo, kjer smo se ob 7:00 zbrali in se s kombijem odpravili na pot. Imeli smo dve postojanki, in sicer obe v Avstriji na počivališču Old timer. Pot je bila dolga, a predvsem zabavna. Končno smo prišli do glavnega mesta Slovaške, ki je Bratislava. Tam smo se dobro najedli in si ogledali razgledno točko na mostu NLP. Seveda po kosilu prija sladica, za katero je v želodcu vedno prostor. Za to je poskrbela bližnja slaščičarna Moja Srdcovka. Po odličnih sladicah smo si nedaleč stran ogledali kip Ćumila, ki predstavlja gospoda, ta pa pri delu leze iz kanalizacije. Po končanem ogledu mesta smo se odpravili do našega štiridnevnega prebivališča. Tam so nas pričakali naši gostitelji s Slovaške. Pripravili so nam dobrodošlico in nam pomagali razpakirati vse v hišo. Izvedeli smo, da na drugi strani ograje okoli hiše gojijo damjake, ki smo jih videli na lastne oči. Dan smo zaključili ob kaminu. Igrali smo veliko iger in se ob tem zelo smejali.
- dan (24. 10. 2024)
Drugi dan na Slovaškem se je začel z zajtrkom. Čakala nas je polurna vožnjo do osnovne šole v Senici. Najprej smo sodelovali na delavnicah, na katerih smo si po skupinah izmišljali zgodbe za noč čarovnic. Za pisanje zgodbe smo uporabljali aplikacijo na računalniku, ki nam je omogočila interaktivno branje zgodbe. To pomeni, da to ni le branje, temveč tudi izbiranje prihodnjih dogodkov. Po končanem delu je šola šoli predstavila svoje okolje. Popeljali so nas na ogled šole in njene okolice, ki vključuje tudi zunanjo učilnico, peščeno odbojkarsko igršče, igrala, vrt, ognjišče, čebelnjak, gasilski poligon in še veliko več. Ena izmed najzanimivejših stvari na šoli je majhna trgovinica s sladkarijami, malico in avtomati. Sledilo je kosilo, po katerem smo se odpravili v muzej. Spoznali smo eno izmed najpomembnejših oseb Slovaške Milana Rastislava Štefánika. Po ogledu muzeja so nas odpeljali na manjši hrib, na katerem smo videli grobnico, v kateri so pokopani Štefánik in še dva letalca iz letala, ki je strmoglavilo. Odpravili smo se na skupno večerjo, zatem pa smo se odpeljali »domov«, kjer smo si organizirali družabni večer talentov.
- dan (25. 10. 2024)
Naš dan se je začel s peko palačink, ampak med pripravo smo se odločili, da bomo raje jedli »šmorn«. Odpeljali smo se do šole, kjer so imeli že pripravljen program. Izrezovali smo ptice iz papirja za nalepke. Ptice smo odnesli in jih prilepili na steklo avtobusne postaje. Namenjene so temu, da se ptice ne zaletijo v steklo, ki ga ne vidijo. Čas za odmor smo namenili kosilu. Nato smo se zbrali v knjižnici, kjer so bili tudi naši gostitelji in so podelili nagrade za pisanje zgodb. Dobile smo možnost, da v šoli pomagamo okraševati za »Halloween« zabavo, kar smo z veseljem sprejele. Ker nam je šolo uspelo predčasno okrasiti, nam je ostalo še nekaj časa, ki smo ga izkoristili za spoznavanje drug drugega. Nedaleč stran je stala kmetija, kamor smo se tudi mi odpravili. Čakalo nas je polurno jahanje, pri katerem smo se sprostili ob hoji ter kratkem kasu konja. Zunaj se je stemnilo in prišel je čas za »Halloween« zabavo v šoli. Vsi strašni v maskah in porisani po obrazu smo se sprehodili okoli šole, kjer so ob poti stale srhljive buče. Lahko priznamo, da ni bilo vse tako smešno, saj je iz grmovja skočil eden izmed njihovih učencev, oblečen v kostum. Po nekaj krikih strahu nam je končno uspelo prehoditi celo pot okoli šole. Kostumi ostalih so bili res zanimivi in izvrstno narejeni. Dan smo končali ob večerji, sledilo pa je spanje.
- dan (26. 10. 2024)
Zbudili smo se na prelep sončen, a hkrati zelo hladen dan. Po zajtrku smo se odpravili na našo prvo dejavnost dneva. Gostiteljem Slovaške smo pomagali pri čiščenju otoka, na katerega imajo dostop le enkrat na leto. Po kratkem intervjuju dveh gostiteljic smo izvedeli, da čistijo otok in pokurijo vse rastline, ki so na otoku zrastle zaradi ptic. Ptice, ki jih poznamo, ne živijo le na drevesih. Veliko različnih ptic ima gnezda bolj pri tleh v kakšnih grmih ali na rastlinah manjše velikosti. Zato s čiščenjem omogočijo takim pticam prebivališče, da jim tiste iz dreves ne zasedejo domov. Nanj imajo možnost priti le enkrat na leto, da se jih ptice ne ustrašijo in ne pobegnejo drugam.
Medtem smo morali poskrbeti tudi za toploto in dobro hrano. Nabrali smo vejice, iz katerih smo zakurili ogenj. Pekli smo hrenovke, penice in veliko več. Uspelo nam je! Otok je bil čist in končno smo se lahko udeležili druge dejavnosti dneva. Ravno na ta dan so imeli v mestu Senica razstavo likovnih del. Poslušali smo zvoke harmonike in si lahko sami prosto ogledali razstavo, na kateri je bilo predstavljenih res veliko različnih in prelepih del. Noči ta dan nismo prespali v »naši hiški«, temveč so nam ponudili možnost prespati v šoli. Tam smo se ob večernem druženju vsi zelo zabavali, saj smo plesali kot nori. Enega izmed plesov so nas naučili gostitelji, bil pa je ples v parih.
Kmalu smo vsi postali lačni. Tudi za to je bilo poskrbljeno. Imeli smo mize, polne tradicionalnih jedi, ki se jih nismo branili poskusiti. Ta večer smo se lahko še bolj spoznali in si pripovedovali zgodbe. Iz telovadnice smo si v razred, v katerem smo preživeli noč, prestavili blazine. Določili smo, kdo bo kje spal, in se za to tudi pripravili. Dan se je zaključil ob igri vampirji, ki je podobna skrivalnicam po šoli z malo drugačnimi pravili igre. Namestili smo se v splane vreče in tako zaključili družabni večer.
- dan (27. 10. 2024)
Dobro jutro ni bilo ravno dobro, saj smo vsi vedeli, da bo kmalu sledilo poslavljanje. Najprej smo se sami pripravili za dan, nato pa smo pospravili blazine in si postregli z zajtrkom. Njihov običaj je, da hrane od kakšnih pomembnih dni ne zavržejo takoj, ampak jo pojedo še za zajtrk. Ura je odbijala še zadnje minute in prišel je čas za odhod. Seveda ni odhoda brez poslavljanja in izvedli smo njihovo skavtsko slovo. Postavili smo se v krog in dvignili desno roko, ki smo jo nato prekrižali čez levo roko. Vsi smo se prijeli za roke in drug drugemu poslali signal. Ko je signal prešel cel krog, smo se, brez da bi se z rokami spustili, zavrteli na zunanjo stran kroga. To pomeni, da tudi če je bilo to naše slovo, bomo še vedno imeli lepe spomine in se drug drugega spominjali v srcih, mogoče pa se bomo spet kdaj videli. Naše solze so dokazale, da ti res lahko nekdo veliko pomeni, čeprav le v nekaj dneh.
Usedli smo se v kombi in v slovo pomahali našim gostiteljem s Slovaške. Po nekaj urah vožnje smo se ustavili še v glavnem mestu Avstrije, na Dunaju. Sprehodili smo se po mestu in si ogledali tako stavbe kot tudi kipe. Tako se je zaključila naša pot z Erasmusovim projektom. Z velikimi nasmeški so nas pričakali starši in še dva dni so poslušali celotno razlago večdnevne poti svojih otrok.
Alja, Gaja, Nika in Tijana
Erasmus dnevi 2024
V tednu od 14. do 19. oktobra 2024 so potekali Erasmus+ dnevi. To je teden, v katerem obeležimo dejavnosti, povezane z aktivnostmi projektov Erasmus+. Tudi na naši šoli se je zvrstilo nekaj takih dogodkov. V splošni knjižnici je bila ves mesec na ogled razstava izdelkov, ki so nastali v sklopu obiska na partnerski šoli OŠ Jagode Truhelke v Osijeku v juniju 2024. O dejavnostih našega projekta »Skupaj zmoremo več« so poročali učenci izbirnega predmeta Vzgoja za medije – radio v petkovi oddaji šolskega radia. V četrtek pa so nas obiskali starejši predstavniki iz Toskane (NKey srl), ki so v sklopu svojega projekta krepili osnovne veščine za evropske državljane. Spoznavali so nekatere primere naše kulturne dediščine, med drugim čebelarstvo, arhitekturne posebnosti, rokodelstvo …
Učenci izbirnega predmeta Turistična vzgoja so se z njimi v angleščini pogovarjali o teh temah in jim predlagali, katere kraje in muzeje naj še obiščejo, da bodo o tej tematiki izvedeli še več. Devetošolke, ki so se pripravljajo za mobilnost na Slovaškem, so pripravile predstavitev Bohinja s poudarkom na Triglavskem narodnem parku.
Urška Repinc, Nataša Mrak
Foto: arhiv šole
Obisk grške partnerske šole v sklopu projekta E+ Skupaj zmoremo več
Od 16. do 18. 9. 2024 smo se predstavniki naše šole udeležili sledenja na delu (Job Shadowing) v Mytiliniju na grškem otoku Lesbos. V Erasmusovem projektu namreč sodelujemo s partnersko osnovno šolo Ippeos, ki jo obiskuje 60 učencev od 1. do 6. razreda. Dobrodošlico so nam izrekli ravnatelji oziroma predstavniki šestih šol iste regije, ki sodelujejo v t. i. konzorciju na področju izvajanja mednarodnih projektov.
Najprej smo se seznanili z grškim izobraževalnim sistemom. Pri njih je obvezno 11-letno šolanje (od 4. do 15. leta). Po enem letu predšolskega programa otroci obiskujejo osnovno šolo od 1. do 6. razreda. Nato sledijo tri leta nižjega srednjega izobraževanja. Zatem se učenci lahko odločijo za triletno splošno ali poklicno šolanje, izobraževanje pa lahko nadaljujejo na univerzi oziroma višjih šolah. Posebnost šol na Lesbosu je, da med seboj tesno sodelujejo na različnih ravneh in področjih šolanja. Zaradi specifične geografske lege je namreč to eden od pogojev uspešnega izobraževalnega procesa. V osnovnošolskem kurikulumu je velik poudarek na razvijanju jezikovnih zmožnosti (tudi s pomočjo bogate mitologije), krepitvi državljanske vzgoje, ohranjanju kulturne dediščine in razvijanju digitalnih kompetenc. Te cilje v zadnjih letih uresničujejo tudi prek dejavnosti projektov Erasmus+ in eTwinning, kar smo si lahko ogledali tudi pri samem pouku.
Otoške šole se srečujejo z različnimi izzivi, med drugim z vključevanjem otrok beguncev v redno izobraževanje. Pri ostalih učencih in prek njih tudi pri otoških prebivalcih učitelji želijo z različnimi dejavnostmi razvijati empatijo do begunskih otrok.
Poleg partnerske osnovne šole smo v Mytiliniju obiskali še t. i. nižjo in višjo srednjo šolo (za učence od 12. do 18. leta). Šola ima okrog 100 učencev; učne skupine so majhne, kar predstavlja prednost pri učenju oz. poučevanju. Grška vlada šol ne zapira kljub manjšemu številu učencev, saj na tak način zadržijo mlade v svojem kraju in na otokih.
Tretja šola, ki smo jo obiskali, je bila poklicna oz. tehnična srednja šola z 800 učenci. Šola je na otoku znana po pestrosti poklicnih smeri, strokovni razvitosti laboratorijev in praktičnem pouku, sodelujejo pa tudi z različnimi univerzami in podjetji.
Z izmenjavo medsebojnih učnih izkušenj bomo s partnersko grško šolo nadaljevali tudi po našem obisku, prek eTwinninga pa bodo z grškimi vrstniki sodelovali tudi bohinjski učenci.
Urška Repinc, Helena Markelj, Lucija Markelj Jensko in Marija Helena Logar
Seminar o evropski kulturni dediščini
Seminar v sklopu Erasmusovega projekta Skupaj zmoremo več je potekal v mestu Soverato v Kalabriji v organizaciji združenja Jump Association – Associazione Jump. Učenje je potekalo tako v učilnici kot zunaj, kjer smo imeli priložnost spoznavati njihove naravne in kulturne znamenitosti. S Kalabrijo nas, Bohinjce, povezuje pomemben del naše zgodovine – obdobje fužinarstva oziroma železarstva. Baron Žiga Zois je dal od tam pripeljati izkušene ljudi, ki so bili vešči tovrstnih opravil – oblikovanja izdelkov iz železa. Na to obdobje nas še vedno spominjajo nekateri priimki. Dediščina je pomembna z različnih vidikov: skozi razumevanje jo bomo znali prav ceniti, ob zavedanju njene vrednosti si jo želimo ohranjati, ob tem se učimo uživati v različnih oblikah te dediščine, kar nam vedno znova zbuja željo po razumevanju le-te. Tematsko se povezuje z različnimi šolskimi predmeti – zgodovino, geografijo, jezikoslovnimi in naravoslovnimi predmeti … Mesto Soverato je močno zaznamovano z begunstvom, v preteklosti so se ljudje izseljevali zaradi dela. Potomci se vračajo – nekateri za stalno, drugi na obiske. Zdaj pa se soočajo s prihodom beguncev od drugod. Nekatere so naselili v bližnje že skoraj izpraznjene vasi. Eno od značilnih lepih srednjeveških mest v bližini, ki se žal prazni, je Davoli. V bližini je tudi arheološki park Scolacium park.
Poleg kulturne dediščine je v ospredju našega projekta tudi branje. Zato je organizator pripravil tudi dejavnosti, ki predstavljajo motivacijo za branje. Spoznali smo interaktivno platformo knjižnih napovednikov https://europeanbooktrailers.eu/, na katero bodo lahko vsebino prispevali tudi naši učenci s svojimi mentorji ter tako povečevali skupnost bralcev različnih držav in medsebojno spoznavali, kaj berejo vrstniki drugod. Hkrati pa bomo drugim predstavili naše zanimive zgodbe in pisatelje. V oktobru bomo imeli mentorji prvo srečanje na daljavo, kjer se bomo poleg vsebine seznanili še s tehničnimi napotki delovanja platforme. Na ta način ostajamo povezani še naprej.
Urška Repinc
Nacionalni mesec skupnega branja (NMSB) 2024
V tem tednu se tudi na naši šoli pridružujemo vseslovenski bralni akciji Beremo skupaj v sklopu Nacionalnega meseca skupnega branja (8. 9.–7. 10. 2024). Tako na matični kot na podružnični šoli se bo odvilo veliko dejavnosti, povezanih z razvijanjem bralne pismenosti in motivacije za branje.
Skupno branje je ena od dejavnosti, ki med mladimi in odraslimi utrjuje medsebojne vezi, zato izkoristimo to priložnost.
Na branje!
