Noč je za večino prehitro minila. Zbudili smo se ob vzklikih »vau«, »ej to«, »kok hudo«. Narava je namreč poskrbela za še en fenomenalni sončni vzhod, ki se jih niti učitelji še niso naveličali. Ker se zjutraj nismo navajeni prav hitro obrniti smo zamudili telovadbo. Za »lon« smo razveselili prijazno osebje Doma na Komni in po zajtrku pospravili kakšen meter drv, da bodo v domu tudi po našem odhodu še vedno na toplem.
Strumno smo se nekaj pred deveto odpravili proti Bogatinskemu sedlu, ki je bil za nekatere najvišja točka današnjega dne. Sledil je spust proti Krnskemu jezeru, ki smo ga ozrli v vsej svoji veličini, saj ga je obilno deževje v preteklih tednih kar konkretno povišalo. Nazaj smo nekateri napeli vse moči, zmogli do sedla in nazaj proti domu, drugi pa sproti osvojili še prvi dvatisočak – Lanževico.
Večerja je poskrbela, da smo lahko kvalitetno oddelali še družabni večer. Učitelji so nas na koncu presenetili z nagradami za posebne dosežke in pogum. Prehojeni kilometri in druge dejavnosti so poskrbeli, da smo zaspali še hitreje, kot dan prej. Jutri bomo namreč potrebovali vso energijo, da bomo hitro prispeli domov.
Učenci in učenke 9.a in 9.b
