Vreme nam letos res ni bilo naklonjeno in prvič po dolgih letih smo bili primorani gorsko šolo v naravi prestaviti. Nič hudega, tudi oktobra je v naših hribih krasno. Ob klasičnih 8.30 smo se dobili pri Koči pri Savici. Urno smo jo zastavili v breg in že po nekaj malega čez tretjo uro hoda ozrli naš tridnevni dom. V sobe smo se razdelili kot bi mignil, nekaj malega pojedli in odšli proti Planini na Kraju, kjer smo se naučili kar nekaj stvari, ki nam bodo koristile v prihodnjih dneh in kasneje v življenju. Obnovili smo znanje iz prve pomoči in Soške fronte, se naučili nekaj vozlov, preverili, kako nam bije srce, narisali obzorje, se orientirali, vmes pa našli nekaj časa za zabavne igre.
Po večerji so se nas učitelji usmilili in nam namenili nekaj prostega časa, ki pa ga je prekinil nočni sprehod s pogledom v nočno nebo in predavanje o dejavnosti Gorske reševalne službe. Seveda ni šlo brez priprave na turo, saj bomo jutri krenili vse do Krnskega jezera, nekateri pa bojda obiskali tudi Lanževico, ki bo za koga tudi prvi dvatisočak v življenju. Čas je za spanje, vsaj upamo tako, jutri pa se ponovno slišimo.
Učenci 9.a in 9.b
