Z letošnjimi pohodniškimi športnimi dnevi smo namenoma malenkost počakali, da so se imeli macesni in ostalo drevje možnost obarvati v prečudovite jesenske barve. Tako smo se z učenci osmih razredov proti Vodnikovemu domu na Velem polju odpravili včeraj in zmagali! Zmagali v smislu, da tako lepo obarvanih macesnov in ostalega drevja že dolgo ne pomnimo. Tako učitelji kot učenci smo občudovali to igro barv, ki nam jih trenutno igra narava. Tudi z vremenom smo imeli srečo, saj smo ujeli še zadnji lep, sončen in topel dan pred poslabšanjem.
Pot nas je vodila z Rudnega Polja nad planino Konjščica do Jezerc, naprej proti Studorskemu prevalu in okoli Tosca do našega cilja – Vodnikovega doma na Velem polju. Že nad Konjščico smo prvič slišali besedo »vau«, ki je kar malo nehote naglas prišla iz nekaterih ust. Narava tam okoli je trenutno res prekrasna. Sama pot naprej je tudi brez zlato obarvanih macesnov zelo razgledna, ti macesni pa so trenutno samo še češnjica na torti. Učenci so prišli tja in nazaj brez večjih težav, veseli in razigrani. Kako ne bi bili, ko pa so preživeli čudovit dan v naših jesensko obarvanih višavah.
Avtor besedila: Nejc Pogačnik
Avtor slik: Nejc Pogačnik
