Dan smo začeli z jutranjo telovadbo. To nam je že rutina, saj to počnemo vsako jutro 7.50, torej na začetku prve ure. Potem smo šestošolke prebrale po zvočniku kakšen pomen ima Dan slovenske hrane in zakaj ta dan uživamo Tradicionalen slovenski zajtrk. Nato smo zajtrkovali počasi, kulturno. Pojedli smo vse, oziroma skoraj vse, kar je bilo pripravljeno. Letos je naša prednostna naloga odnos do hrane.
Razredniki so poskrbeli, da smo imeli ta dan lepše papirnate serviete, mize smo v večini razredov razporedili tako, da smo sedeli za eno skupno mizo, kot doma, kot ena družina. Kruh iz sedmih žit je bil ponekod v peharjih, maslo je bilo domače, pripravljeno v lesenih modelih, zato je vsakega krasila rožica. Med je bil obogaten z cvetnim prahom in propolisom, zato še bolj okusen, mleko pa je bilo iz bližnje ekološke kmetije. Jabolko carjevič je bilo manjše, sladko in značilnega okusa.
Ob zajtrku smo se pogovarjali o tem, kako pomembno je, da jemo domačo hrano iz zdravih bohinjskih tal in tudi o tem kako važno je, da mi poskrbimo, da tla ostanejo zdrava, saj le na takih lahko zraste zdrava hrana. Razmišljali smo tudi o tem, kako kratka je bila pot od bohinjskih kmetij do naše šole, torej nismo skoraj nič obremenjevali okolja. Jedli pa smo zelo svežo hrano, zvečer je bila pri kmetih, zjutraj pa v naših želodčkih. Hvala vsem, ki ste poskrbeli, da smo ta dan zaužili zdravo hrano, v prijetnem vzdušju.
šestošolci in učiteljica Urška Beznik
