Letošnji evropski dan jezikov smo na naši šoli obeležili v tednu od 8. do 12. oktobra. Glavna tema je bila Beremo s prsti oziroma spoznavanje pisave slepih in slabovidnih.  VIDEO

Na šolo smo povabili Andreja Jalna, knjižničarja iz knjižnice Antona Tomaža Linharta v Radovljici, ki nam je pripravil predavanje z delavnico o slepih in slabovidnih. Na njej je učence ozaveščal o težavah ali izzivih, na katere naletijo slepi in slabovidni v vsakdanjem življenu. Izvedeli smo, da nam vid predstavlja kar 80 % naših čutil, tako da je izguba vida največja izguba. Hkrati pa se z izgubo vida lahko izboljšajo ostala čutila (voh, sluh, tip ali okus), seveda z redno vadbo.

Učenci so poslušali in sodelovali dve šolski uri. Bilo je veliko vprašanj, hkrati pa so znali odgovoriti tudi na marsikatero vprašanje, kaj narediti ali kako pomagati človeku, če potrebuje pomoč.

Učenci od 6. do 9. razreda niso imeli le predavanja, ampak je bil prisoten tudi gost. Robert Pervanje je član Društva slepih in slabovidnih v Kranju. Na zelo zanimiv način je povedal iz svojih izkušenj, kako je, če ne vidiš. Nam, videčim, je dal tudi nekaj zanimivih nasvetov:»Nič ni narobe, če ponudiš pomoč slepemu. Ne smete pa biti užaljeni, če dobite odgovor, da pomoč ni potrebna«. »Doma«, pravi Robert, »mora biti vse na svojem mestu, tako kot sem sam pospravil. To pa predvsem zato, da se počutim varnega in mi ni potrebno vedno razmišljati, kam se bom zaletel in se poškodoval«.

Predstavil nam je tudi, kako uporablja mobilni telefon, uro (govoreči napravi, največkrat v tujem jeziku ali v popačeni slovenščini) in pa kako prepozna kovance. Kovance prepozna po velikosti ali pa po različnih robovih. Na bankovcih brajice ni. Najdemo jo pa tudi na ovitkih zdravil, kar je nujno, ker če ne vemo, kakšna zdravila imamo pred sabo, je to lahko tudi življenjsko nevarno.

Učenci so zelo radi sodelovali pri poskusih orientacije v razredu, okušanju, vohanju novih vonjev in z dotikom prepoznavanja neznanih predmetov. Vse to je nam manj znano in bi si morali vzeti precej časa in predvsem vaj, da bi izostrili ostale štiri čute. Zelo zanimivo je bilo tudi branje in pisanje v brajici.

 

Še nekaj vtisov učencev:

  • Všeč mi je bilo njegovo (Robertovo) pripovedovanje o izkušnjah. (Tajda, 8. b)
  • Zanimivo je bilo slišati iz prve roke, kako slepi in slabovidni premagujejo ovire v vsakodnevnem življenju. (Benjamin, 8. b)
  • Lepo je bilo videti in postaviti se v kožo slepega. Zdaj lahko bolj cenimo, da vidimo. (Karin, 8. b)
  • Imel sem se zelo »fajn«. Simulacijska očala so bila »kul«. (Marko, 8. b)
  • Naučil sem se, kako se obnašati do slepega človeka. (Ažbe, 8. a)
  • Videl sem, kakšne učbenike imajo slepi ljudje. (Enej, 8. a)
  • Slepi ljudje so mi zelo »fajn«. Lepo mi je bilo spoznati slepega človeka. (Gal, 8. a)
  • Na delavnici sem se veliko naučil o brajici. Bilo je zanimivo. (Jan, 8. a)
  • Bilo mi je zelo všeč, še posebej ko smo pisali brajico na pisalni stroj. (Uršula, 6. b)
  • Všeč mi je bilo, da sem slišala o stvari iz prve roke. (Tina, 6. b)
  • Brajica mi je bila zelo težka pisava. Moraš imeti zelo razvit čut za tipanje. (Hana, 7. b)
  • Na delavnicah sem se naučila, da je slep biti težko, preden se naučiš brati abecede za slepe. S seboj moraš imeti psa vodiča ali spremljevalca. (Lara, 7. b)
  • Na dnevu jezikov mi je bilo všeč, da smo se pogovarjali s slepo osebo. Všeč mi je bilo, da smo poskušali brati brajico. Najbolj pa mi je bilo všeč, da smo lahko preizkusili posebna očala. (Iva, 7. b)
  • Delavnice so mi bile všeč. Naučila sem se, da moraš vztrajati, če izgubiš vid. Zelo je težko. Slep človek mora v hiši imeti vse zmeraj na istem mestu. Imeti morajo spremljevalca. Imajo tudi posebne knjige. (Ajda, 7. b)
  • Včeraj mi je bilo všeč, ker sem spoznala, da sem lahko vesela, da imam dober vid. (Ana, 7. b)
  • Všeč mi je bilo, ker smo se lahko preizkusili. Bilo mi je težko, ker nisem videl, kje sem niti kdo je pred mano. Naučil sem se, da moramo pomagati vsakemu. (Milot, 7. b)
  • Vid se mi ni zdel nič posebnega. V ponedeljek pa so se mi »odprle oči«. (Erazem, 7. b)
  • Všeč mi je bilo, da smo lahko preizkusili simulacijska očala, s katerimi smo videli, kako vidijo ljudje z različnimi okvarami vida. (Vid, 9. a)
  • Predavanje o slepih in slabovidnih je bilo zanimivo in poučno. Naučili smo se, da si slep, če ti ostane od 0 do 5 % vida in slaboviden od 5 do 20 % vida. Z nami je bil tudi Robi, ki je bil slep. Imel je le periferni vid. (Mark, 9. a)

Nataša Stare

Dostopnost