Naša šola je v tem šolskem letu pričela z aktivnostmi dvoletnega mednarodnega projekta »Premagujmo ovire – brez predsodkov« (Break barriers – no prejudices). Naslov projekta smo povezali z naslovom letošnjega mednarodnega meseca šolskih knjižnic 2016 »Naučite se razvozlati svoj svet« in se pridružili praznovanju meseca knjižnic predvsem z urejanjem posebnega kotička v čitalnici šolske knjižnice. Učenci višjih razredov (od 6. do 9. razreda) so v oktobru za domače branje pri pouku slovenščine prebirali nagrajene ali nominirane knjige različnih avtorjev (slovenskih in tujih), ki so se v knjigah lotevali različnih tem. Prek spoznavanja drugačnosti književnih likov in okolja, v katerem so te osebe delovale, so se učenci učili razvozla(va)ti svoj svet, hkrati pa so s pomočjo prebiranja literature rušili in premagovali predsodke do drugačnosti. Učence so k branju knjig, ki na tak ali drugačen način govorijo o tej temi, spodbujale učiteljice slovenščine. V sklopu novinarskega krožka so učenci s povzetki prebranih knjig, ilustracijami in drugimi likovno-poustvarjalnimi izdelki opremili čitalnico šolske knjižnice. Prek celomesečne dejavnosti so učenci spoznavali tudi sebe in svoje razumevanje tematike, ki jo naslavljata oba projekta. Da bi bil nabor knjig čim bolj pester in aktualen, smo obiskali splošno knjižnico v našem kraju. Sveža podoba šolske čitalnice seznanja ostale učence in strokovne delavce o temi in jih spodbuja k razmišljanju.
Literatura je eden od učinkovitih »pripomočkov«, ki mladostnike na nevsiljiv način vodi h kritičnemu branju, razmišljanju, pogovoru o prebranem in širjenju novih obzorij. Ena od knjig, ki obravnava za nas bolj »oddaljeno« tematiko, je Hči puščave, ki jo je napisala Mira Delavec Touhami. Septembra letos je s svojim obiskom na naši šoli navdušila vse učence. Njeno delovanje je usmerjeno k ozaveščanju in ohranjanju kulturne dediščine tako pri nas kot v krajih, kamor jo vodi življenjska pot. Navdih doma ji je predstavljala predvsem prva slovenska pesnica Josipina Turnograjska. Raziskovala je njeno življenje in o njej pisala. Za nastop na šoli pa je bilo zanimivo predvsem njeno poznavanje Tuaregov, kar opisuje v knjigi Hči puščave. Več let se stalno vrača k njim v Afriko; z enim od njih je poročena. Trenutno pa deluje v Nemčiji med slovenskimi izseljenci. Še naprej bi rada pomagala Tuaregom pri ohranitvi njihove kulture, predvsem z izobraževanjem, ustanavljanjem šole. Pomoči so potrebni tudi mnogi otroci na slovenskih tleh, zato bi Mira rada vse otroke s svojimi nastopi spodbudila, da si pomagajo med sabo na različne načine. Mirino poslanstvo je v humanitarnem delu, ki navdihuje, spodbuja in vzbuja občudovanje. Od leta 2006 ves svoj prosti čas namenja človekoljubnim potem, kjer pomaga revnim nomadskim prebivalcem (v Libiji, Alžiriji, Maliju, Nigru itd.), še posebno Tuaregom, ki so jo simbolično izbrali za svojo ambasadorko v Evropi. Konec leta bo z družino ponovno odšla v Afriko; hvaležna je tudi za zbrane darove, ki jih bo odnesla s seboj.
Konec novembra se na naši obeta poseben dogodek, ko bomo lahko s spoznavanjem tuje književnosti spet vstopali v nove, drugačne, doslej nepoznane svetove in rušili predsodke o njih. K nam prihaja Maria Parr, ki je ena najpomembnejših sodobnih norveških pisateljic za otroke in mladino. Najpogosteje jo primerjajo z Astrid Lindgren in Johanno Spyri (avtorico klasike za otroke Heidi). Leta 2005 je izdala prvo knjigo Vafljevi srčki (Vaffelhjarte), ki ji je v trenutku prinesla številne nagrade tako doma kot v tujini, z drugo knjigo Tonja iz Hudega brega (Tonje Glimmerdal, 2009) pa si je status ene najbolj priljubljenih norveških avtoric za otroke le še utrdila. Prejela je zavidljivo število nagrad, navdušenih odzivov literarnih kritikov in pridobila zveste oboževalce po vsem svetu. Njeni deli je v slovenščino mojstrsko prevedel Bohinjec Darko Čuden, profesor na ljubljanski filozofski fakulteti, ki bo srečanje s pisateljico na naši šoli tudi vodil.
Pisateljici Marii Parr predstavlja navdih za pisanje preprosto, a razburljivo življenje otrok v majhnih skupnostih na podeželju. Avtorica z neverjetno tenkočutnostjo in smislom za humor raziskuje odnose med različnimi generacijami, ki so v takem okolju še posebej tesni. Njeni otroški junaki so samostojni, neustrašni, v dejanjih in razmišljanju pa globoko etični, čeprav so včasih tudi zelo pobalinski. Bralcem slika življenje v vsej lepoti, ne zamolči pa tudi težkih tem, kot so smrt ljubljenega človeka, ločitev, bolezen … Slikoviti opisi divje narave in brezglavih pustolovščin v nas prikličejo spomin na najbolj žlahtno klasično literaturo za otroke in nas spomnijo, kakšno je lahko otroštvo brez pretiranega nadzora staršev. Avtorica se otrok in odraslih najbolj dotakne s portretiranjem močnih, nestereotipnih junakov ter njihovega odnosa do soljudi. Čeprav njeni glavni junaki živijo v stiku z naravo, so to sodobni otroci, ki govorijo univerzalni jezik.
